| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 106
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
Socialno poreklo in študentsko delo : diplomsko delo univerzitetnega študija
Dora Jerič, 2007, diplomsko delo

Ključne besede: socialno poreklo, študentsko delo, družbeni razred
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 2189; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (515,23 KB)

6.
GOSPODARSKE KRIZE IN RECESIJE
Dejan Nabernik, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti gospodarske krize in recesije, ki običajno sledijo krizam. Krize in recesije so sestavni del kapitalističnega sistema in jim ne moremo uiti. Gospodarstvo že od nekdaj deluje valovno oziroma ciklično in tako bo vsaj tako dolgo dokler bo kapitalizem o(b)stal. Glavnina naloge je predstavitev trenutne globalne finančne in ekonomske krize, vzrokov, ki so do krize privedli, reševanja in, končno, kako odpraviti anomalije in tveganja za prihodnja soočanja s krizami. Cilj naloge je vpogled v trenutna turbulentna stanja in dogajanja v gospodarstvu in družbi nasploh. Zanimali nas bodo makroekonomski elementi kot so: nezaposlenost, inflacija, primanjkljaj, ključne obrestne mere, zadolženost države, bruto družbeni produkt. Pomemben cilj naloge pa je ugotoviti koliko je kdo v družbi dejansko odgovoren za krizo. Pomemben cilj naloge je ugotoviti kako se ljudje odzivajo na krizo in recesijo oziroma kakšna so njihova mnenja. Končne ugotovitve koliko, kdo, zakaj, kje in s kom je h krizi doprinesel največ. To nam bo razkrilo obnašanja glavnih akterjev in morda, kdo ve, globljih motivov za krizo.
Ključne besede: Nezaposlenost, inflacija, primanjkljaj, ključne obrestne mere, zadolženost države, bruto družbeni produkt.
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 2120; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (875,44 KB)

7.
ALI ŽENSKE RES PIŠEJO DRUGAČE KOT MOŠKI?
Maja Sedevčič, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je — po vzoru avtomatične kategorizacije leksikalnih in sintaktičnih enot britanskega jezikovnega korpusa — natančno opredeliti razlike v načinu izražanja med spoloma na omejenem vzorcu neumetnostnih neformalnih besedil (zasebna pisma), pridobljenim s sondažno metodo za 30-odstotni selektivni izbor virov. Empirični podatki potrjujejo, da ženske uporabljajo več jezikovnih sredstev za izražanje individualnosti in poimenovanje odnosov med tvorcem besedila in naslovnikom (lastna imena, personalna deiktika, osebni zaimki), medtem ko moški pogosteje uporabljajo jezikovna sredstva z večjo informativno vrednostjo (občna imena, pridevnike, števnike, prislove mere), s katerimi indicirajo predmetnost (depersonalizacija). Razlike med spoloma pojasnjujeta koncepta femininosti oz. »komunosti« (skrb za druge, težnja po usklajenosti medosebnih odnosov) in maskulinosti oz. »agentnosti« (individualizacija, samozaščita).
Ključne besede: zasebno pismo, avtomatična kategorizacija leksikalnih in sintaktičnih enot, indikatorji ženskega in moškega načina pisanja, spolni stereotipi, spol kot družbeni konstrukt, socialni konstrukcionizem, teorija družbene identitete, teorije prilagajanja, maskulinost, femininost, frekvenčna distribucija, besedilna dinamika, hierarhična tematska strukturiranost, pragmatične besedilne funkcije
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 3001; Prenosov: 425
.pdf Celotno besedilo (5,81 MB)

8.
IZOBRAZBA IN KARIERA
Dejan Begović, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu analiziramo vpliv različnih dejavnikov na uspešnost kariere. Raziskovali smo, kateri dejavniki so pomembnega značaja pri ustvarjanju in razvoju kariere. Zanimalo nas je tudi, v kolikšni meri dosežena stopnja izobrazbe vpliva na neto osebni dohodek, napredovanje in število podrejenih delavcev. Ugotavljali smo vpliv dosežene stopnje izobrazbe posameznika in njegovih staršev, družbeni razred staršev, spol, starost, trajanje študija, čas do redne zaposlitve, pogostost napredovanja na kariero. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo podrobneje obdelali osnovne pojme ter korelacije med njimi. V empiričnem delu smo opisali problemsko stanje. Po opravljenih raziskavah ter analizi teh raziskav smo prikazali rezultate svojih spoznanj in ugotavljali prednosti dosežene višje stopnje izobrazbe. Raziskava je vključevala 307 naključno izbranih redno zaposlenih ljudi. Na osnovi rezultatov raziskave smo pritrdilno odgovorili na svoje osnovno raziskovalno vprašanje: »Ljudje z višjo stopnjo izobrazbe imajo uspešnejšo kariero kot ljudje z nižjo stopnjo izobrazbe«. Ugotovili smo, da je eden ključnih dejavnikov uspešne kariere dosežena stopnja izobrazbe, pomembna pa je tudi dosežena stopnja izobrazbe staršev in njun družbeni razred.
Ključne besede: izobrazba, kariera, družbeni razred, napredovanje, neto osebni dohodek
Objavljeno: 29.09.2009; Ogledov: 1891; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

9.
NAJPOMEMBNEJŠE SOCIOLOŠKE TEORIJE IN NJIHOV PRISPEVEK H KRIMINOLOGIJI
Manja Saletinger, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem skušala podrobneje predstaviti najpomembnejše sociološke teorije, ki so se ukvarjale z vzročnostjo kriminalitete in ki so imele pomemben vpliv na razvoj kriminološke znanosti. Sociološke teorije, sicer vsaka z drugačnim metodološkim pristopom k preučevanju kriminalitete, kot vzroke oziroma dejavnike kriminalitete naštevajo predvsem dejavnike, ki izvirajo iz družbe kot skupine posameznikov in ne iz posameznika samega, in sicer so to: slaba izobrazba, revščina, razbite družine, delikventni vrstniki, slabo starševstvo, družinske težave, neustrezno bivanje in neustrezna socializacija ter kriminogeno družbeno okolje, ki na nek način prisilijo posameznika v kriminalno udejstvovanje, saj posameznik po socioloških teorijah sam nima moči, da bi preprečil oziroma odvrnil delovanje teh dejavnikov, kajti ti dejavniki so zunaj posameznika in so del družbenega okolja. Kljub temu, da sociološke teorije ne pokrivajo celotnega spektra kriminologije, ampak zgolj eno od ključnih vprašanj, in sicer, kaj povzroča kriminaliteto oziroma odklonskost, na kar ne moremo podati definitivnih odgovorov, pa lahko trdimo, da so sociološke teorije o vzrokih kriminalitete imele oziroma še vedno imajo močan vpliv tako na razvoj kriminologije kot tudi na razlago kriminalitete, predvsem z vidika vpliva družbenih dejavnikov na posameznika in na njegovo delovanje in vedenje.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Sociološke teorije, kriminologija, kriminaliteta, družba in družbene skupine, družbeni dejavniki, konflikt, socializacija, subkultura, anomija, etiketa (stigma).
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 3578; Prenosov: 994
.pdf Celotno besedilo (544,20 KB)

10.
PRAVNA UREDITEV KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Sašo Ostrožnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o razvoju krajevnih skupnosti kot ožjih delov občine od njihovih prvih zametkov po narodnoosvobodilni vojni, do njihove formalne uvedbe z ustavo leta 1963 in do sedanje pravne ureditve. Z osamosvojitvijo Republike Slovenje je prišlo do uvedbe lokalne samouprave. Po Zakonu o lokalni samoupravi, je občina postala temeljna samoupravna lokalna skupnost. Pravica občine je, da na svojem območju ustanovi ožje dele občine, kot so krajevne, vaške in četrtne skupnosti. Ali bo občina ustanovila ožje dele občine je povsem odvisno od nje same. Pred osamosvojitvijo Republike Slovenije je bil položaj krajevnih skupnosti drugačen. Tako imenovane komune so opravljale državne naloge na lokalni ravni, krajevne skupnosti pa so opravljale naloge lokalnega pomena, ki so služile zadovoljevanju potreb in interesov lokalnega prebivalstva. Posebej je prikazana problematika krajevnih skupnosti v zvezi s priznavanjem pravne osebnosti, katera je podkrepljena z dvema analizama sodnih odločb, in sicer z eno sodno odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in z eno ustavno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije. V nadaljevanju diplomske naloge je prikazana pravna ureditev krajevnih skupnosti v Občini Zagorje ob Savi. Podrobneje so predstavljene njihove naloge, organizacija in način financiranja. Poleg tega je prikazan dejanski primer razpada krajevne skupnosti Senožeti-Tirna v krajevno skupnost Šentlambert in krajevno skupnost Tirna.
Ključne besede: Krajevna skupnost, Pravna subjektiviteta krajevne skupnosti, Pravni status, Samoupravni družbeni odnosi, Ožji deli občine, Lokalna samouprava, Občina
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 3342; Prenosov: 429
.pdf Celotno besedilo (337,43 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici