Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V zadnjih nekaj desetletjih se je med gospodarskimi subjekti v zahodnih demokracijah povečalo zavedanje, da so moralno dolžni nekaj vrniti družbi. Subjekt, ki ne bo pozitivno prispeval k družbi, bo razumljen kot družbeno neodgovoren! Da bi dokazale, da jim je »skrb« za ljudi in okolje, v katerem delujejo, so organizacije sprejele različne ukrepe. Poročila o družbeni odgovornosti gospodarskih družb/podjetij oziroma trajnostno poročilo, ki so poleg tradicionalnih letnih finančnih poročil zdaj postala letno poročilo, so eden od načinov, s katerimi dokazujejo, kako skrbni so bili v finančnem obdobju, ki se je pravkar končalo, in kako nameravajo nadaljevati da bo v prihodnjih obdobjih še bolj. Družbena odgovornost podjetja se nanaša na vrsto zelo raznolikih vedenjskih vidikov v podjetju in njegov vpliv na okolje v najširšem smislu. Ti vidiki so večinoma pokriti s poročanjem na področjih ESG (Environment, Society, Governance). Za družbeno odgovornost je značilna odgovorna poslovna praksa, zavzemanje za prostovoljne pobude, ki presegajo pravne in pogodbene zahteve, vključevanje družbeno odgovornih aktivnosti v poslovni načrt in upravljanje podjetja, opredelitev trajnostnih ukrepov in aktivnosti za različne interesne skupine podjetja, usklajevanje finančnih socialnih in okoljskih koristi za izboljšanje celovite konkurenčne pozicije podjetja. V nalogi bomo izpostaviti pomembnost poročanja o družbeni odgovornosti. Zanima nas, katere informacije o družbeni odgovornosti izkazujejo slovenske zavarovalnice v svojih letnih poročilih za leto 2021. V raziskavi upoštevamo 13 zavarovalnic. V raziskavi smo ugotovili, da večinoma vse zavarovalnice poročajo o družbeni odgovornosti (letno poročilo, splet).
Ključne besede: družbena odgovornost, poročanje o družbeni odgovornosti, zavarovalnice, letno poročilo, trajnostni razvoj, splet, zdravje in varstvo okolja, dejavniki, poslovna politika
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (984,68 KB)

Opis: Analize učnih načrtov za geografijo v osnovni šoli in splošni gimnaziji z vidika zastopanosti učnih ciljev in vsebin družbene trajnosti ter načel vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki jih je kot s Smernic vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj izdalo Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport pokaže ustrezno zastopanost učnih ciljev z vidika družbene trajnosti ter njihovo relativno uravnoteženo število v primerjavi z številom učnih ciljev okoljske in ekonomske trajnosti. Vendar pa so le-ti pogosto vsebinsko preozki glede na opredelitve družbene trajnost ter tudi, da je obravnava vsebin z vidika družbene trajnosti v veliki meri odvisna od učiteljevega znanja, osebne ozaveščenosti in lastne angažiranosti. Zato je bil izdelan dopolnilni nabor učnih ciljev, vsebin in dejavnosti s področja družbene trajnosti.
Ključne besede: didaktika geografije, geografija, osnovna šola, gimnazija, trajnostni razvoj, družbeni vidiki
Objavljeno v DKUM: 10.04.2018; Ogledov: 1306; Prenosov: 141
Celotno besedilo (134,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Humankind lives now in the 'bubble and affluence economy', like never before. Thus, the currently used measures of economic success are obsolete and too onesided to provide effectively usable information any longer. When industrial society was the main economic activity, the results were measured inquantities. Society evolved to become innovative and is now becoming the affluent society destroying both the motivation for hard work (in order to have) and the natural preconditions of humankind's survival. A more requisite holistic approach is necessary, taking into account the complexity of the entire innovation process and creativity-based wellbeing.
Ključne besede: ekonomski razvoj, družbeni razvoj, postindustrijska družba, informacije, bruto domači proizvod, inovacije, inovativnost, uspešnost, merjenje, dialektična teorija sistemov, sistemi
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1171; Prenosov: 46
Povezava na celotno besedilo

Ključne besede: družbena odgovornost, podjetje, razvoj, družba, družbeni vidik
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1583; Prenosov: 55
Povezava na celotno besedilo

Opis: Po vsem raziskanem je pomembno to, da globalizacija ni povsem nov pojav v svetovni zgodovini. Številni trdijo, da je zgolj novo ime za dolgoročen pojav. Začetek »kapitalističnega svetovnega sistema« izhaja iz 16. stoletja, iz začetka kolonializma. Za nekatere se globalizacija uvršča v čas mednarodnih koncernov, drugi pa spet trdijo, da se je začela z odpravo menjalnih tečajev ali pa z razpadom Vzhodnega bloka. Globalizacija je zagotovo najbolj uporabljena, zlorabljena in najredkeje definirana, tudi najbolj napačno razumljena beseda zadnjih in tudi prihodnjih let. Globalizacijska teorija se prikazuje kot projekt brez želje, tako tudi brez posameznika, ampak hkrati brez posameznika ne more. Posameznik jo strukturira in jo opremlja, da je lahko taka kot je. Koncept globalizacije ne pomeni samo medsebojne povezanosti, ampak nakazuje, da vedno večji obseg, doseg, hitrost in globina sodobne medsebojne povezanosti odpravljajo pomen meja in razmejitev. Namesto večje medsebojne odvisnosti med samostojnimi, razmejenimi nacionalnimi državami ali internacionalizacije, skuša koncept globalizacije ujeti premik. Ta premik se dogaja v organiziranosti človeških zadev. Globalizacija torej zavzema premik na ravni družbene organiziranosti, in to na vseh področjih, od gospodarstva do varnosti, ki presega glavne predele sveta in celine.
Ključne besede: globalizacija, internacionalizacija, denacionalizacija, regionalizacija, družbeni razvoj, svetovno gospodarstvo, modernizacija
Objavljeno v DKUM: 02.12.2010; Ogledov: 2983; Prenosov: 362
Celotno besedilo (432,75 KB)