SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NAJPOMEMBNEJŠE SOCIOLOŠKE TEORIJE IN NJIHOV PRISPEVEK H KRIMINOLOGIJI
Manja Saletinger, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem skušala podrobneje predstaviti najpomembnejše sociološke teorije, ki so se ukvarjale z vzročnostjo kriminalitete in ki so imele pomemben vpliv na razvoj kriminološke znanosti. Sociološke teorije, sicer vsaka z drugačnim metodološkim pristopom k preučevanju kriminalitete, kot vzroke oziroma dejavnike kriminalitete naštevajo predvsem dejavnike, ki izvirajo iz družbe kot skupine posameznikov in ne iz posameznika samega, in sicer so to: slaba izobrazba, revščina, razbite družine, delikventni vrstniki, slabo starševstvo, družinske težave, neustrezno bivanje in neustrezna socializacija ter kriminogeno družbeno okolje, ki na nek način prisilijo posameznika v kriminalno udejstvovanje, saj posameznik po socioloških teorijah sam nima moči, da bi preprečil oziroma odvrnil delovanje teh dejavnikov, kajti ti dejavniki so zunaj posameznika in so del družbenega okolja. Kljub temu, da sociološke teorije ne pokrivajo celotnega spektra kriminologije, ampak zgolj eno od ključnih vprašanj, in sicer, kaj povzroča kriminaliteto oziroma odklonskost, na kar ne moremo podati definitivnih odgovorov, pa lahko trdimo, da so sociološke teorije o vzrokih kriminalitete imele oziroma še vedno imajo močan vpliv tako na razvoj kriminologije kot tudi na razlago kriminalitete, predvsem z vidika vpliva družbenih dejavnikov na posameznika in na njegovo delovanje in vedenje.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Sociološke teorije, kriminologija, kriminaliteta, družba in družbene skupine, družbeni dejavniki, konflikt, socializacija, subkultura, anomija, etiketa (stigma).
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 2826; Prenosov: 983
.pdf Celotno besedilo (544,20 KB)

2.
Vpliv družbenih dejavnikov na variabilnost izbranih slovničnih prvin afriško-ameriške angleščine v intervjujih s temnopoltimi ameriškimi medijskimi osebnostmi
Matjaž Ezgeta, 2012, doktorska disertacija

Opis: Afriško-ameriška pogovorna angleščina je socialni dialekt oziroma nestandardna jezikovna različica ameriške angleščine, ki jo determinirajo specifične slovnične in glasoslovne prvine. Prav zaradi teh prvin je črnska pogovorna različica edinstven sistem sporazumevanja, ki ga jezikoslovci označujejo za variabilno, strukturirano in sistematizirano obliko pogovornega jezika. Govorci črnske angleščine ponavadi variirajo med rabo narečnih in standardnih slovničnih prvin, na kar lahko vpliva situacija, v kateri govor poteka, udeleženci interakcije, stopnja jezikovne formalnosti, funkcija jezika ali tema pogovora. Variiranje med črnskimi narečnimi značilnostmi in med standardnimi angleškimi jezikovnimi prvinami pa je lahko odvisno tudi od internih slovničnih omejitev ali od eksternih družbenih dejavnikov, kot so spol, starost, socialni status, etnična identiteta govorca, itd. V doktorski disertaciji analiziramo variabilnost izbranih prvin afriško-ameriške angleščine v intervjujih z desetimi temnopoltimi ameriškimi medijskimi osebnostmi. V raziskavo so zajeti izvajalci rap glasbe in drugih glasbenih zvrsti (Redman, Chuck D, Prodigy, MC Lyte, B.B. King), voditeljice pogovornih oddaj in filmske igralke (Oprah Winfrey, Whoopi Goldberg, Queen Latifah) ter državni funkcionarji (Colin Powell, Michelle Obama). Obravnavane slovnične prvine afriško-ameriške angleščine vključujejo odsotnost glagola »biti« v sedanjiku (z izjemo prve osebe ednine), odsotnost končnice s v navadnem sedanjiku za tretjo osebo ednine, odsotnost opuščaja in obrazila s za izražanje svojine, odsotnost končnice s za označevanje množine, posplošeno rabo glagola »biti« (is in was) iz tretje osebe ednine na osebne zaimke v drugi osebi in tiste v množini ter rabo is in was s samostalniki v množini. Za vsako od navedenih prvin statistično analiziramo potencialne interne slovnične omejitve tako, da izpostavimo favorizirana gramatična okolja v katerih se te prvine najpogosteje pojavljajo. Na ta način odkrivamo vzorce pogostnosti pojavljanja posameznih prvin glede na osebek in glagol. Nadalje obravnavamo vpliv družbenih dejavnikov (spol, starost, socialni status, etnična identiteta in udejstvovanje v hip hop subkulturi) na stopnjo formalnosti jezikovnega izražanja med posameznimi intervjuvanci: osredotočamo se na korelacijo med pogostnostjo črnskih slovničnih prvin in eksternimi karakteristikami govorcev ter izpostavimo družbene dejavnike, ki najbolj vidno stimulirajo ekstenzivno rabo afriško-ameriške angleščine. Frekvence črnskih prvin so izražene v procentih in predstavljajo določeno stopnjo rabe afro-ameriškega dialekta pri posameznemu intervjuvancu. Dobljene rezultate primerjamo z izsledki in ugotovitvami dosedanjih sociolingvističnih raziskav, ki obravnavajo vpliv družbenih dejavnikov na stopnjo formalnosti jezikovnega izražanja oziroma na količino rabe črnskih jezikovnih prvin. Temeljni cilj disertacije je statistično predstaviti pogostnost črnskih slovničnih značilnosti v intervjujih z izbranimi medijskimi osebnostmi in poiskati vzroke za določeno raven rabe afriško-ameriške angleščine z analizo notranjih slovničnih mehanizmov in ob upoštevanju vpliva zunanjih družbenih dejavnikov.
Ključne besede: sociolingvistika, govorjeni jezik, afriško-ameriška angleščina, slovnične prvine, družbeni dejavniki
Objavljeno: 15.03.2012; Ogledov: 2603; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

3.
VPLIV IZBRANIH INSTITUCIONALNIH IN INDIVIDUALNIH DEJAVNIKOV NA PODJETNIŠKO AKTIVNOST TER NJIHOVA POVEZAVA Z GOSPODARSKIM IN DRUŽBENIM NAPREDKOM
Katja Crnogaj, 2012, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji proučujemo vpliv institucionalnih in individualnih dejavnikov na podjetniško aktivnost ter njihovo povezavo z gospodarskim in širšim družbenim napredkom. Pri tem se srečujemo z različnimi perspektivami podjetništva in različnimi potrebami nacionalne politike, zato je pomembno, da najprej natančno razumemo podjetniške dejavnike in vzpostavimo celovitejši okvir, ki omogoča umestitev podjetništva v jedro konkurenčnosti nacionalne ekonomije. Največjo oviro tovrstnemu proučevanju predstavlja odsotnost splošno sprejete definicije podjetništva, kar predstavlja velik izziv za merjenje in primerjavo podjetništva v mednarodnem okolju in skozi čas. Tudi v primeru poenotenja glede primerne opredelitve podjetništva je težko najti merilno orodje, ki se ujema z izbrano terminologijo. Obstoječe podjetniške mere morajo biti skrbno izbrane in interpretirane, da lahko upoštevamo njihovo relevantnost za politične odločitve. Kompleksno je tudi ugotavljanje podjetniških učinkov, kjer smo v središče obravnave postavili vpliv podjetniške aktivnosti na gospodarsko rast, ki se preliva v stabilen in trajnostni gospodarski ter družbeni razvoj. Omejitve trdih pokazateljev gospodarske rasti, kot je BDP, so znane, zato smo okvir proučevanja razširili z upoštevanjem pokazateljev družbenega napredka, ki se odražajo v osebnem (človekovem) razvoju in trajnostnem razvoju družbe. Osrednji cilj doktorske disertacije je operacionalizacija široko zastavljenega modela proučevanja z namenom oblikovanja ustreznih izhodišč oblikovalcem podjetniške politike. Cilj raziskave je preveriti, ali in v kolikšni meri se povezava med podjetništvom in gospodarsko rastjo ter družbenim napredkom razlikuje med razvitimi in manj razvitimi državami, ter opredeliti v tem okviru pomembne vplivne dejavnike. Iz pregleda literature in različnih empiričnih študij je razvidno, da so raziskovalci doslej namenjali pozornost le posameznim dejavnikom podjetništva, ne pa tudi dovolj celovito – z upoštevanjem in operacionalizacijo individualne in makro ravni obenem. Pri operacionalizaciji raziskovalnega modela se osredotočamo na podatke, ki združujejo informacije o posameznikih, državah in času ter omogočajo raziskovanje vplivnih dejavnikov podjetniške aktivnosti glede na doseženo stopnjo gospodarske razvitosti države. Na tej osnovi smo si zastavili kompleksno raziskovalno vprašanje o tem, ali je mogoče vzroke za odkritje in ovrednotenje poslovne priložnosti ter pričetek podjetniške aktivnosti iskati v dejavnikih institucionalnega okolja, v katerih se priložnosti porajajo, in značilnostih posameznikov, ki jih izkoriščajo. Ugotavljali smo, ali je na ta način vzpostavljena povezava z gospodarskim in družbenim napredkom ter zagotovljena jasnejša slika oblikovalcem političnih ukrepov za pospeševanje podjetništva. Ker so v zadnjih letih različni viri podatkov privedli do protislovnih in nezadostnih empiričnih ugotovitev, smo v disertaciji na enem mestu sistematično prikazali, s katerimi pomembnejšimi mednarodno primerljivimi merami, ki so pomembne za sprejemanje in analizo političnih odločitev za povečevanje podjetniškega potenciala, se lahko merijo podjetniška aktivnost in opredeljeni vplivni dejavniki podjetništva. Na tej osnovi smo operacionalizirali zastavljeni model proučevanja podjetniškega procesa in njegove komponente v povezavi z gospodarsko rastjo in družbenim napredkom. Z upoštevanjem dveh različnih ravni obravnave smo potrdili pomen razlikovanja med posameznimi tipi podjetništva in njihovimi učinki v različnih gospodarskih okoljih.
Ključne besede: podjetništvo, individualne značilnosti podjetnika, dejavniki institucionalnega okolja, poslovne priložnosti, podjetniška aktivnost, merjenje podjetništva, gospodarska rast, gospodarski in družbeni napredek, podjetniška politika
Objavljeno: 21.09.2012; Ogledov: 1929; Prenosov: 506
.pdf Celotno besedilo (5,12 MB)

4.
Družbeni položaj in šolska uspešnost
Sergej Flere, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: šolski uspeh, dejavniki šolskega uspeha, dijaki, družbeni položaj
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 569; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Internal grammatical conditioning in African-American vernacular English
Matjaž Ezgeta, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: African-American Vernacular English (AAVE) has been defined as a social dialect or a non-standard variety of American English, which contains specific phonological and grammatical features. Some of these features are unique to AAVE, while others may be shared with other informal varieties of American English. Speakers of AAVE usually alternate between the use of AAVE features and their Standard English (SE) equivalents, which may be influenced by external identity constraints and internal grammatical restrictions. This article examines grammatical variability of the selected AAVE features in interviews with ten African-American public figures. The selected features include the third person singular s absence, the possessive s absence, the plural s absence, and the generalization of is and was to plural and second person pronouns. I highlight favorable grammatical environments in which the features occur at the highest rate and search for particular patterns in the variability of AAVE features according to subject type and verb type. My results are then compared with the outcomes of previous linguistic findings on internal conditioning in AAVE. The main objective of this study is to statistically present the frequencies of AAVE features in the interviews with the chosen celebrities in order to explore the influence of internal grammatical mechanisms. Linguistic patterns and restrictions in the use of AAVE demonstrate that AAVE is a systematic means of communication and an ordered language variety.
Ključne besede: sociolongvistika, afriško-ameriška narečna angleščina, notranje slovnične omejitve, družbeni dejavniki
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 222; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Odnos do progresivne pedagoške misli na Slovenskem v odvisnosti od družbeno-političnih okoliščin
Arjana Savarin, 2016, diplomsko delo

Opis: Osrednji cilj in tudi namen diplomskega dela z naslovom Odnos do progresivne pedagoške misli na Slovenskem v odvisnosti od družbeno-političnih okoliščin je bil nazorno in celostno predstaviti fenomen reformsko-pedagoškega gibanja in koncepta reformske pedagogike v okviru pedagoškega in tudi širšega družbenega diskurza. Najprej smo želeli dokazati, da so spremembe, pobude oz. reforme na področju vzgoje in izobraževanja vedno pogojene z družbenimi spremembami oz. s specifičnim družbeno-političnim ozadjem. Ravno zaradi tega smo naprej proučili specifično družbeno-politično ozadje, ki je spodbudilo k nastanku reformsko-pedagoškega gibanja, ki se je navezovalo predvsem na: birokratizacijo življenjskih razmer in s tem tudi šolstva, vpliv gospodarske politike liberalnega kapitalizma na povečanje razslojenosti in revščine prebivalstva, kasneje pa tudi posledice prve svetovne vojne in oblikovanje novih nacionalnih držav in gibanj ter gospodarska kriza v 30. letih prejšnjega stoletja. Podrobneje smo opisali skupno vizijo reformsko-pedagoškega gibanja, ki je, kljub številnim različnim smerem in konceptualnim modelom, vključevala: željo po »novi« vzgoji in »novi« humanejši družbi, šolo po meri otroka, zavzemanje za humanizacijo vzgojno-izobraževalnega procesa in odnosa med učitelji in učenci, prepričanje v otrokovo dobro naravo, spodbujanje otrokove aktivnosti, samoiniciativnosti in svobode, upoštevanje faz otrokovega razvoja, zavračanje rigidnih učnih metod in načrtov itd. Opozorili smo tudi na nekatere druge pomembne, a pogostokrat zamolčane značilnosti reformsko-pedagoških konceptov, in sicer na: njihovo heteronomnost pojavnih oblik, njihovo paradoksalnost v zvezi s formulacijo »moderno – konservativno«, njihovo specifično navezanost na določen družbeno-zgodovinski in tudi politični kontekst oz. razmere, na njihova razhajanja v teoriji in praksi, na njihove probleme s prožnostjo in neenotnostjo vsebine. Osrednjo pozornost smo namenili proučevanju pojava reformsko-pedagoškega gibanja med obema vojnama na Slovenskem in v zvezi s tem želeli opozorili na ključen doprinos le-tega v okviru izoblikovanja slovenske znanstvene pedagogike. Nazadnje pa smo se posvetili tudi problemom, ki ga je znotraj pedagoške vzgojne paradigme povzročila kritika avtoritete in uveljavljanje koncepta permisivne vzgoje v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja v ZDA, konec 80. in v 90. letih pa tudi v Sloveniji. Posledice, ki so nastale v zvezi z razumevanjem vzgojne paradigme neodvisno od avtoritete in pod okriljem permisivne vzgoje, pa so v neposredni pedagoški praksi povzročile: pomankanje učiteljske avtoritete, porast medvrstniškega nasilja in težave učencev pri spoštovanju šolskih pravil. Podali smo tudi nekatere rešitve v zvezi z razumevanjem vzgojne paradigme v okviru spreminjanja forme avtoritete v prihodnosti.
Ključne besede: naturalizem, senzualizem, reformsko pedagoško gibanje, reforma šole, vzgoja in izobraževanje, alternativni pedagoški koncepti, »stara« šola, »nova« šola, herbartizem, progresivna pedagogika, reformska pedagogika, duhoslovna pedagogika, »naravna« vzgoja, kulturna pedagogika, socialno-kritična pedagogika, pedagoška sociologija, delovna šola, mladinoslovje, družbeno-politični dejavniki, modernost, konservativnost, protislovnost, avtoriteta, permisivna vzgoja, patološki narcis, Ojdipov kompleks družbeni karakter
Objavljeno: 19.07.2016; Ogledov: 622; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici