| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ŽENSKI LIKI V ROMANIH AUS GUTER FAMILIE (1895) GABRIELE REUTER IN NJENO ŽIVLJENJE (1914) ZOFKE KVEDER
Barbara Blažič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bosta predstavljeni nemška in slovenska avtorica iz konca 19. in začetka 20. stoletja. Gabriele Reuter (1859-1941) in Zofka Kveder (1878-1926) sta bili avtorici, ki sta v takratnem času s svojo literaturo dosegli marsikaj, pri čemer je potrebno omeniti, da je bila Gabriele Reuter za časa svojega življenja zelo brana avtorica, danes pa je skoraj pozabljena, priljubljenost Zofke Kveder pa se je obdržala do danes. V romanih bodo predstavljena družbena stanja, ki so vladala konec 19. in v začetku 20. stoletja. Pri mojem delu pa je v ospredju predvsem podrejanje žensk takratnim družbenim normam in njihova želja po samostojnosti.
Ključne besede: Literarizacija ženskega vprašanja, družbene norme, konec 19. in začetek 20. stoletja, podrejanje, samostojnost, Gabriele Reuter, Zofka Kveder, Aus guter Familie, Njeno življenje, Tilda Ribič, Agathe Heidling
Objavljeno: 11.11.2011; Ogledov: 2418; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (516,48 KB)

2.
VPLIV KULTURNIH IN DRUŽBENIH NORM NA RAZVOJ PODJETNIŠTVA V NACIONALNEM GOSPODARSTVU
Tanja Razbornik, 2015, magistrsko delo

Opis: V globalnem podjetništvu prihaja tako do gospodarskih kot do kulturnih razlik. V obdobju pospešene globalizacije ter hitre internacionalizacije podjetij se ekonomske ovire zmanjšujejo, kulturne ovire pa vse bolj povečujejo, kar predstavlja nov izziv in priložnost za organizacije (House 2004, str. 5). Po Hofstedu (The Hofstede Centre 2014) je kultura kolektivno programiranje uma, ki razlikuje člane ene skupine od drugih. Podjetništvo pa je večplasten proces, ki bistveno vpliva na gospodarski razvoj vsake države in je odvisen od podjetnika in okolja, v katerem le-ta deluje. V magistrski nalogi smo v teoretičnem delu opredelili pojem podjetništva in podjetnika ter v obdobju od 2010 do 2012 tabelarično prikazali stanje podjetništva v Sloveniji. Nato smo opredelili nacionalno kulturo in dimenzije nacionalne kulture po Hofstedu. Grafično smo prikazali tudi primerjavo nacionalnih dimenzij med Slovenijo in analizirano skupino držav iz inovacijskega gospodarstva (Belgijo, Dansko, Finsko, Francijo, Irsko, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Portugalsko, Švedsko in Švico). V empiričnem delu smo na podlagi GEM (Global Entrepreneurship Monitor) in GEM NES raziskave skušali odgovoriti na osrednje raziskovalno vprašanje, ki se glasi: Kulturne in družbene norme v Sloveniji se bistveno razlikujejo od povprečja proučevanih držav v skupini inovacijskih gospodarstev. To smo skušali dokazati tako, da smo analizirali dojemanje kulturne podpore, samozaupanja in družbeni status podjetnika v Sloveniji in izbranih državah. Na koncu smo prikazali stanje kulturnih in družbenih norm kot enega izmed okvirnih pogojev za podjetništvo tako v Sloveniji kot tudi v ostalih enajstih državah. Ugotovili smo, da se Slovenija iz podjetniškega in kulturnega vidika najbolj razlikuje od Nizozemske. Za konec lahko dodamo, da se v Sloveniji še vedno ohranjajo pri življenju kulturne in družbene norme propadlega komunizma, ki so v nasprotju z družbenimi in kulturnimi normami klasičnega kapitalizma – individualizmom, samopobudo in prevzemanjem podjetniškega tveganja in tako zavirajo nastanek in razvoj podjetnikov (Kovač 2009).
Ključne besede: Podjetništvo, kultura, nacionalna kultura, kulturne in družbene norme, podjetniška aktivnost, kulturna podpora.
Objavljeno: 18.05.2015; Ogledov: 809; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici