Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Družbena omrežja so najpogostejša oblika komunikacije, najhitrejši vir informacij ter odlična platforma za ustvarjanje, deljenje in ogled vsebin. V zadnjih petnajstih letih (Datareportal, 2022) se je uporaba družbenih omrežij močno povečala, predvsem zaradi hitrega razvoja informacijsko-komunikacije tehnologije. Na družbenih omrežjih se je v zadnjih letih začel pojavljati trend, kjer starši delijo dogodke iz svojega življenja in tako tudi objavljajo fotografije svojih otrok ter vsebino, povezano z njimi (t. i. sharenting). Nekatere izmed fotografij otrok, ki jih na spletu objavijo starši, so lahko sporne oz. neprimerne, recimo fotografije, na katerih je otrok pomanjkljivo oblečen ali celo gol, fotografije, s katerih lahko izvemo osebne informacije o otroku, lokacijo ipd. Z objavo fotografij na družbenih omrežjih lahko otroka ogrozimo, posredno ali neposredno, oziroma ga lahko izpostavimo različnim nevarnostim. V diplomskem delu smo raziskovali, v kolikšni meri starši objavljajo fotografije svojih otrok, kakšno je mnenje o tem in kakšna je ozaveščenost o morebitnih nevarnostih, ki lahko otrokom pretijo ob objavi fotografij na družbenih omrežjih. Raziskavo smo naredili s pomočjo spletne ankete. V anketi je sodelovalo 106 oseb, od tega 48 staršev. Rezultati ankete so pokazali, da se anketiranci v povprečju strinjajo, da je objavljanje fotografij otrok na družbenih omrežjih problem. Strinjajo se tudi z izjavo, da so fotografije, kjer je vidno otrokovo golo telo, neprimerne. Anketiranci so v večini dobro ozaveščeni o morebitnih nevarnostih, ki otrokom lahko pretijo ob objavi fotografij na družbenih omrežjih. Z anketo je bilo tudi ugotovljeno, da starši, ki objavljajo fotografije svojih otrok, menijo, da bi takšno dejanje za otroka lahko bilo škodljivo.
Ključne besede: fotografije otrok, starši, sharenting, družbena omrežja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.03.2023; Ogledov: 247; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Univerzalna definicija sovražnega govora ne obstaja, zato se ta v okviru posameznih držav in organizacij, predvsem pa na eni strani na evropskih tleh, na drugi strani pa na ameriških tleh, razlikuje. Enako velja za sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih, četudi so zanj dodatno značilne še nekatere ključne lastnosti, kot so stalnost, potujočnost, anonimnost, medjurisdikcijska narava spletnih vsebin, širok nabor spletnih družbenih omrežij, etc. Problematika se pojavi že pri samoregulacijskih politikah posameznih spletnih družbenih omrežjih, pri čemer je razvidno, da e.g. Facebook, Instagram in Twitter, kot ena izmed največjih tovrstnih omrežij, sovražni govor pojmujejo drugače. S tem imamo v mislih razlike že v samem poimenovanju tega pojma, nadalje razlike glede tega, koga oziroma katere skupine posamezna spletna družbena omrežja vštevajo med zaščitene kategorije na podlagi določenih osebnih okoliščin, nenazadnje pa v podrobnejši izpeljavi teh splošnih definicij. Ta spletna družbena omrežja torej sovražni govor najprej prepoznavajo, nato pa se nanj morebiti odzivajo in ga sankcionirajo predvsem preko svojih lastnih smernic oziroma pravil. Do te situacije pride, ker platforme družbenih medijev običajno niso vezane na teritorialnost oziroma jurisdikcijo določenega ozemlja, na katerem se zgolj uporabljajo, nimajo pa tam svojega sedeža podjetja. V kolikor pa ima določeno podjetje družbenih medijev sedež v določeni nacionalni jurisdikciji, bodo predpisi te jurisdikcije nanj neposredno vplivali, kar bo posledično (običajno) pomenilo tudi večjo odzivnost na (dodatne) zahteve te jurisdikcije po omejitvi sovražnega govora na spletnih družbenih omrežjih. A izpostaviti velja, da večino teh spletnih družbenih omrežij upravljajo ameriška (zasebna) podjetja, s sedežem v posameznih državah Združenih držav Amerike, zato se zanje (običajno) uporabi zgolj tista jurisdikcija, ki je značilna za ameriški prostor. Za slednjega je sicer res značilna poudarjena svoboda govora kot splošno pravilo že na ustavni ravni, a se ta v skladu z odločitvami sodišč ne razširi na zasebna podjetja. To poenostavljeno pomeni, da so ta podjetja upravičena do uporabe svojevrstnih (lastnih) smernic, glede katerih je njihova odgovornost izključena. Ravno nasprotno pa za evropske standarde ni dovolj, da bi bil sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih prepuščen njihovi samostojni ureditvi, zato je zanje značilna strožja ureditev bodisi na ravni posameznih držav bodisi na mednarodni ravni. Predvsem pri prvi je potrebno biti izjemno previden, da ne bi s takšno ureditvijo organi posameznih držav pretirano posegali v eno izmed temeljnih svoboščin posameznika, tj. v svobodo izražanja. Zato je toliko pomembnejša ureditev tematike na mednarodni ravni, predvsem z ureditvijo Evropske unije, ki do tovrstne tematike pristopa previdneje, a hkrati daje minimalna skupna načela prepoznavanja, odziva in posledic sovražnega govora na spletnih družbenih omrežjih njenim državam članicam.
Ključne besede: sovražni govor, spletna družbena omrežja, Facebook, Instagram, Twitter, evropski standardi, ameriški standardi, svoboda izražanja
Objavljeno v DKUM: 23.02.2023; Ogledov: 384; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: V diplomskem projektu bomo opredelili na splošno, kaj prodaja sploh je, kaj je namen in temeljni cilj vsake prodaje. Našteli bomo tudi, kakšne vrste prodaje poznamo in kako se je prodaja sploh začela. Predvsem se bomo usmerili na spletno prodajo, ki je v času covida-19 zacvetela. Na kratko opisali epidemijo, ki se nas je vse dotaknila. Kot pa že naš naslov nakazuje, bomo veliko pozornost namenili spletni prodaji, predvsem predstavili prednosti in slabosti spleta ter nato namenili več pozornosti tudi nekaterim spletnim trgovinam. Vse skupaj bomo povzeli in nekatere ugotovitve preverili s pomočjo krajše ankete, v kateri bomo anketirance spraševali, če so med epidemijo covida-19 nakupovali oblačila preko spleta in kolikokrat, katere spletne strani so uporabljali za nakup in podobno. V diplomskem projektu bomo predstavili tudi večje spletne trgovine, po našem mnenju About you, Zalando, Asos, BestSecret Farfetch in Emporium.
Ključne besede: epidemija covida-19, oblačila, spletne trgovine, družbena omrežja, spletno oglaševanje
Objavljeno v DKUM: 30.11.2022; Ogledov: 321; Prenosov: 67
Celotno besedilo (2,51 MB)

Opis: Družbena omrežja danes predstavljajo del vsakdana, uporabljajo pa jih vse generacije. Posledično na njih zasledimo tudi nešteto oglasov, ustvarjenih z namenom, da odjemalce pritegnejo in prepričajo k nakupu. Naloga podjetij je namreč, da gradijo na blagovni znamki ter privabljajo kupce, hkrati pa razvijajo metode pospeševanja prodaje skupaj z nenehno razvijajočimi se družbenimi mediji. Preučili smo obstoječe metode pospeševanja prodaje, izluščili najbolj priljubljene metode pospeševanja na družbenih omrežjih ter predstavili njihove osnovne značilnosti. V diplomskem delu smo predstavili tudi najpopularnejša družbena omrežja ter vrste oglasov, ki so na voljo proizvajalcem za pospeševanje prodaje ali poznavanja blagovne znamke. Teoretičen del smo podkrepili tudi z analizo anketnega vprašalnika, s pomočjo katerega smo ugotovili, katera družbena omrežja so najpogostejša tarča oglasov proizvajalcev ter kako uspešni so z vidika odjemalcev. Dotaknili smo se tudi vplivnežev, ki dandanes predstavljajo eno izmed pomembnejših vrst oglaševalcev na družbenih omrežjih, saj z grajenjem na zaupanju pri sledilcih, uspešno pospešujejo prodajo izdelkov blagovnih znamk, saj odjemalcem predstavljajo kredibilen, zaupanja vreden vir informacij in izkušenj.
Ključne besede: pospeševanje prodaje, metode pospeševanja prodaje, družbena omrežja, spletni marketing, oglasi, sponzoriranje objave.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 204; Prenosov: 80
Celotno besedilo (2,80 MB)

Opis: Družbena omrežja so postala pomembna sestavina našega vsakdana. Čeprav je njihov pojav pozitivno vplival na hitrost širjenja informacij, je razvoj družbenih medijev povzročil boj za pozornost uporabnikov in povečal obseg etično vprašljivih novic. Zaradi upadanja popularnosti tradicionalnih medijev in vzpona družbenih omrežij je na omenjenih platformah prisotnih vse več medijskih hiš, ki pogosto ustvarjajo neetične prispevke, s katerimi lovijo klike. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri slovenski mediji na družbenem omrežju Facebook upoštevajo Kodeks novinarjev Slovenije in kakšne pristope uporabljajo za privabljanje pozornosti uporabnikov. Izvedli smo analizo in pregledali skupno 180 objav petih slovenskih medijev na izbranem družbenem omrežju, nato smo rezultate strnili, povzeli in analizirali. Ugotovili smo, da se na Facebooku s kodeksom ne sklada v povprečju 90,5 % medijskih objav ter da je najpogostejša kršitev nenavajanje virov in zamolčanje ključnih informacij za razumevanje določene teme.
Ključne besede: spletna družbena omrežja, novi mediji, novinarstvo, novinarska etika, spletne novice
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 187; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,68 MB)