| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vplivi globalne trgovine z drogo na države proizvajalke in porabnice
Maja Teskač, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo na osnovi analize znanstvene in strokovne literature proučuje razsežnosti globalne trgovine z drogo, njene transportne poti in distribucijo dobička. Z metodo analize in sinteze so obravnavani glavni dejavniki širjenja globalne trgovine z drogo in njeni vplivi na države proizvajalke in porabnice. Skozi proces globalnega trgovanja z drogo so proučevani neenakost, distribucija dobička in razmerja moči med vključenimi akterji. Na koncu so analizirani odnosi in razmerja moči med izvornimi in ciljnimi državami. Ugotovljeno je, da globalna trgovina z drogo vpliva na destabilizacijo gospodarstva, politike in civilne družbe tako v državah proizvajalkah kot glavnih državah porabnicah. Prav tako je ugotovljeno, da med akterji, vključenimi v proces trgovanja z drogo, vlada visoka stopnja družbene neenakosti, nesorazmerij moči in neenakomerne distribucije dobička. To velja tako za odnose znotraj držav kot tudi za odnose med izvornimi in ciljnimi državami. Nadalje je ugotovljeno, da je globalna trgovina z drogo determinirana s pojmom neenakosti, ki predstavlja hkrati njen vzrok in posledico. Na koncu so za potrebe nadaljnjega raziskovanja ponujeni možni predlogi omejevanja globalne trgovine z drogo.
Ključne besede: organizirani kriminal, globalna trgovina z drogo, kokain, heroin, družbena neenakost, distribucija dobička, globalizacija.
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 613; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

2.
Kognitivni in družbenoekonomski dejavniki šolskega uspeha v Sloveniji
Rudi Klanjšek, Sergej Flere, Miran Lavrič, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Pogojenost šolske uspešnosti kot dejavnika družbenega položaja je bila že od nekdaj v središču sociološkega diskurza. Sociologija je nenehno poudarjala vlogo družbenih in kulturnih dejavnikov v kontekstu posameznikovih učnih, poklicnih in drugih dosežkov, čeprav so nekateri avtorji izven polja sociologije percepcijo družbenega determinizma vztrajno postavljali pod vprašaj. Pričujoči prispevek je na vzorcu slovenskih srednješolcev (n = 1.156) preučil vpliv različnih dejavnikov na šolski uspeh, med katerimi je bil tudi rezultat, ki so ga anketiranci dosegli na testu sposobnosti in ki naj bi odražal njihovo mentalno sposobnost. Rezultati so pokazali, da je šolski uspeh razmeroma šibko povezan z indikatorji družbenoekonomskega položaja; da igrajo socializacijski dejavniki pomembno, a dokaj omejeno vlogo; da prevladuje vpliv spola in mentalne sposobnosti posameznika, ki naj bi bila domnevno biološko pogojena.
Ključne besede: družbena neenakost, šolski uspeh, srednješolci, kulturni kapital, družbenoekonomski položaj, spol, mentalne sposobnosti
Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 521; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (281,06 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
DOHODKOVNA NEENAKOST, ZDRAVSTVENE IN DRUŽBENE TEŽAVE V SLOVENIJI IN POSTKOMUNISTIČNIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE
Barbara Žužek, 2014, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu pričujoče magistrske naloge smo najprej opredelili pojem, vrste, obseg, posledice neenakosti ter njihov izvor. Nadalje smo predstavili sociološke teorije ter njihove klasične in sodobnejše utemeljitelje, ki obstoj neenakosti razlagajo na različne načine. V okviru slednjih smo preučili, kakšne so funkcije družbene neenakosti, kako je nastala, katere elemente obsega, zakaj se ohranja, kako jo prepoznamo, kako se spreminja ter zakaj postaja globalna. Pomemben pokazatelj družbene neenakosti je porazdelitev materialnih virov med ljudmi, vključno z njihovim dohodkom. Neenakomerno porazdelitev dohodka smo zato najprej predstavili na globalni ravni, nato pa na ravni držav Evropske unije, katere del so tudi države, ki so predstavljale naš vzorec. Slednjim – postkomunističnim državam Evropske unije – je tako namenjeno posebno poglavje, v katerem smo raven dohodkovne neenakosti prikazali statistično, predstavili pa smo tudi nekatere javnomnenjske podatke glede stališč o neenakosti. Podobno smo obravnavali tudi Slovenijo, za katero smo podatke predstavili še v zgodovinski perspektivi. Kot uvod v empirični del smo pojasnili poglede nekaterih avtorjev, ki menijo, da dohodkovna neenakost vpliva na kvaliteto življenja celotne populacije, ter opredelili, na katerih področjih se kažejo njeni vplivi v zdravstvenem in družbenem smislu. V empiričnem delu smo predstavili rezultate povezanosti med dohodkovno neenakostjo ter izbranimi zdravstvenimi in družbenimi težavami: z dolžino pričakovane življenjske dobe, deležem prekomerno težkih in debelih ljudi, pogostostjo pojavljanja duševnih motenj, deležem zapornikov, pogostostjo najstniških materinstev ter s subjektivno oceno zadovoljstva ljudi z življenjem. Na vzorcu postkomunističnih držav Evropske unije smo potrdili dve hipotezi: za statistično značilno se je izkazala negativna povezanost dohodkovne neenakosti z dolžino pričakovane življenjske dobe, ter s subjektivno oceno zadovoljstva z življenjem. Ostale spremenljivke, z izjemo pogostosti pojavljanja duševnih motenj, so bile z dohodkovno neenakostjo povezane v predvideni smeri, toda statistično neznačilno.
Ključne besede: Družbena neenakost, dohodkovna neenakost, zdravstvene težave, družbene težave, postkomunistične države, Evropska unija, Slovenija.
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 1667; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

4.
Uvod v obravnavo pogojenosti šolske uspešnosti
Sergej Flere, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: družbena neenakost, šolski uspeh, dejavniki šolskega uspeha, dijaki
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1142; Prenosov: 42
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici