| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZAPLEMBE PREMOŽENJA NA KOROŠKEM PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
Nina Pečolar, 2010, diplomsko delo

Opis: Zaplembe premoženja predstavljajo eno temeljnih vprašanj slovenske povojne zgodovine in njihovo poznavanje je eden od osnovnih pogojev za razumevanje nekaterih revolucionarnih sprememb in dogajanj, do katerih je prišlo v Sloveniji po končani vojni leta 1945. Zaplembe premoženja nam pomagajo spoznati, kako se je zasebna lastnina spremenila v državno oziroma družbeno. To je ena izmed najhujših oblik represije, ki jih je izvajala komunistična oblast po koncu druge svetovne vojne, ker zanjo ljudje niso dobili odškodnine. Žrtve zaplemb tako nacističnega kot komunističnega režima so bili predvsem industrijski podjetniki, trgovci, obrtniki in kmetje. Nacisti so želeli z zaplembami uničiti slovensko gospodarstvo, komunisti pa so želeli uničiti zasebni in ustvariti državni sektor. Velika večina medvojnih in povojnih zaplemb v Sloveniji se je nanašala na premoženje t. i. narodnih sovražnikov, to je tistih, ki so bili obtoženi, da so kakor koli sodelovali z okupatorjem in delovali proti narodnoosvobodilnemu gibanju ter revoluciji. V Jugoslaviji so po vojni začela delovati sodišča narodne časti, ki so sodila simpatizerjem oziroma pomočnikom okupatorja. Bila so pristojna za kazniva dejanja, kot so politično, kulturno, umetniško, pravno, gospodarsko ali kakršno koli drugo sodelovanje z okupatorjem. Sem je spadalo tudi opravičevanje okupacije, obsojanje NOB, vsakršno vzdrževanje prijateljskih zvez z okupatorjem. Kazni, ki so jih izrekala sodišča narodne časti, so bila izguba svobode, izguba narodne časti, kar je pomenilo izključitev iz javnega življenja in izguba državljanskih pravic, lahko ali težko prisilno delo ter popolna ali delna zaplemba premoženja v korist države. Če se je izkazalo, da je šlo za težja kazniva dejanja, je bilo sodišče narodne časti dolžno izročiti primer vojaškemu sodišču. Vojaška sodišča so obravnavala težja kazniva dejanja zoper vojaško oblast, izmikanje mobilizaciji, lažno prikazovanje osebnih podatkov itd
Ključne besede: zaplemba premoženja, zasebna lastnina, družbena lastnina, komunistična oblast, izguba svobode, izguba državljanskih pravic, lažje ali težje prisilno delo.
Objavljeno: 19.03.2010; Ogledov: 2485; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
Inoviranje transfera know how-a s povezovanjem tehnično tehnoloških in poslovnih vidikov ter upoštevanjem 7 načel družbene odgovornosti
Marko Čuš, 2016, magistrsko delo

Opis: Za podjetje predstavlja njegova intelektualna lastnina temelj konkurenčne prednosti. Intelektualno lastnino podjetja je možno zaščiti na različne načine. Pomembno je, da podjetje svojo intelektualno lastnino evidentira, ovrednoti ter jo ustrezno zaščiti. Know how predstavlja del intelektualne lastnine podjetja. Tehnično tehnološki in poslovni know how v podjetju sta povezana in soodvisna. Za razvoj prenosa tehnično tehnološkega in poslovnega know how-a je pomembna ustvarjalnost in inovativnost znotraj obojega podjetja. Danes predstavlja soodvisen management znanja in vrednot osnovo za večjo inovativnost in konkurenčnost posameznega podjetja. V sodobni gospodarstvu velja, da upoštevanje 7 načel družbene odgovornosti (uradna odgovornost, preglednost, etičnost, spoštovanje do deležnikov, prava, mednarodnih norm in človeških pravic), posameznega podjetja krepi vlogo inoviranja v podjetju in je to njegova konkurenčna prednost. Ta načela so zajeta v standardu ISO 26000 in smo jih vključili v nov model prenosa know how-a, kar bi lahko bistveno vplivalo na uspeh takšnega prenosa. V procesih modela smo zajeli tudi De Bonovo metodo 6 klobukov in paralelnega načina razmišljanja, ki v nasprotju s tradicionalnim načinom razmišljanja, išče prednosti v sodelovanju in skupnem iskanju rešitev ne glede na razhajanja razmišljanj in stališč. Z uporabo novega modela želimo doseči uspešnost pri prenosu z upoštevanjem načel družbene odgovornosti, predvsem vpeljavo inovativnega poslovanja tudi v praksi.
Ključne besede: intelektualna lastnina, know how, inovacije, družbena odgovornost, management znanja in vrednot
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 354; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (511,10 KB)

3.
DOLOČITEV PRIPADAJOČEGA ZEMLJIŠČA PO ZVEtL - TEORIJA IN PRAKSA
Debora Fajdiga, 2016, diplomsko delo

Opis: Objekt potrebuje za svojo nemoteno uporabo ustrezno zemljišče. Gre za zemljišče, ki omogoča dostop in vzdrževanje samega objekta. V preteklem sistemu družbene lastnine so za taka zemljišča uporabljali izraz funkcionalno zemljišče. Danes govorimo o pripadajočem zemljišču oziroma zemljišču za redno rabo objekta. Družbeni sistem je pomenil olastninjene zemljišč in prometa le z objekti. Na zemljiščih so pridobitelji pridobili le pravico uporabe. Lastninska pravica na objektu in pravica uporabe v večini primerih nista bili vknjiženi v zemljiško knjigo, ker vpis v zemljiško knjigo za urejanje nepremičninskih prenosov ni bil potreben. Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini je pravico uporabe (ex lege) spremenil v lastninsko pravico. Kritiki seveda upravičeno opozarjajo, da pravilo ne upošteva podlage, na katerih je bila pravica uporabe pridobljena, za kar je veliko pomislekov še danes, ko se na tej podlagi določajo pripadajoča zemljišča po ZVEtL. Ravno te razlike med sistemoma in neurejeno področje evidenc nepremičnin so pripeljali do sprejema Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) in novega izraza pripadajoče zemljišče. Sprejem slednjega je v sodni praksi spodbudil veliko dilem glede upravičenosti dodeljevanja funkcionalnih zemljišč, danes pripadajočih zemljišč, zlasti zaradi občutljivega posega v lastninsko pravico nasploh, tako zemljiškoknjižnih lastnikov kot uporabnikov. Življenjske situacije, ki jih ZVEtL želi urediti, so iz materialnopravnega vidika zelo zahtevne, zaradi narave razmerij je v njih udeleženih veliko oseb z različnimi interesi. V diplomski nalogi so predstavljeni pomisleki glede obsega dodeljevanja pripadajočih zemljišč z vidika spoštovanja načela gospodarnosti in neodplačnosti ter s tem povezane nevarnosti vse večjega problema uzurpacije nepremičnin v lasti občin.
Ključne besede: funkcionalno zemljišče, pripadajoče zemljišče, družbena lastnina, pravica uporabe, lastninska pravica.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 672; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

4.
Jugoslovanske nacionalizacije (1945-1963)
Tjaša Celec, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava nacionalizacijo v Jugoslaviji po 2. svetovni vojni kot enega izmed razlastitvenih ukrepov Komunistične partije Jugoslavije (KPJ) za uvajanje socialističnega planskega gospodarstva, temelječega na centralizaciji. Prehod privatnega imetja v državno lastnino je bil namreč pogoj za dominacijo nove oblasti na političnem in gospodarskem področju, ki jo je taktično pridobila z zaplembami, sekvestrom in nacionalizacijo ter s pojmoma splošno ljudsko premoženje in ljudska oblast ustvarila navidezno vladavino delavskega razreda. Do konca leta 1948 je državni gospodarski sektor postal prevladujoč, saj je KPJ že s prvima dvema nacionalizacijama podržavila več kot 90 % zasebnih in tujih gospodarskih podjetij. Kljub temu je upravljanje razlaščenega premoženja imelo več negativnih kot pozitivnih posledic.
Ključne besede: nacionalizacija, razlaščevanje, socializem, zaplembe, podržavljanje, družbena lastnina, plansko gospodarstvo
Objavljeno: 01.10.2018; Ogledov: 295; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici