| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kriminalke Avgusta Demšarja
Urška Tivadar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Kriminalke Avgusta Demšarja smo opredelili žanrsko literaturo, pri čemer so nas zanimale predvsem sodobne slovenske kriminalke slovenskega pisca kriminalk Avgusta Demšarja. Kriminalke zahtevajo zbranega bralca, ki skuša skupaj z detektivom, ki vseskozi podaja namige, razvozlati uganko in odkriti morilca. V začetku naloge sta podana definicija in razvoj kriminalke, nato sledi primerjava sodobne kriminalke s klasično. V nadaljevanju smo se osredotočili na mariborskega pisatelja kriminalk Avgusta Demšarja in literarno analizo vseh njegovih kriminalnih romanov. Analiza je bila podana s predhodno obravnavo literarne teorije. Po analizi celotnega opusa smo navedli profile morilcev, ki se pojavljajo v romanih. Osredotočili smo se tudi na osrednji lik, tj. lik detektiva. Zanimala so nas pravila pisanja kriminalnih zgodb, ki jih je podal S. S. Van Dine, predvsem pa v kolikšni meri jih je obravnavani avtor pri pisanju svojih zgodb upošteval. Raziskava je potrdila naše hipoteze, da gre pri kriminalkah obravnavanega pisatelja za odmik od kriminalnega žanra, saj je avtor žanr presegel s prvinami, ki jih je vanj vnesel, da gre za opus sodobnih slovenskih kriminalk in da pisatelj pri pisanju svojih zgodb ni v celoti upošteval Van Dinovih pravil.
Ključne besede: Avgust Demšar, kriminalka, detektivski roman, sodobni slovenski roman, Maribor, detektiv, Martin Vrenko, Miloš, družbena kritika, tabu teme.
Objavljeno: 03.08.2020; Ogledov: 645; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

2.
Kritika sovjetske družbe v izbranih delih Aleksandra Isajeviča Solženicina
Ana Peruci, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tri pomembna književna dela ruskega pisatelja Aleksandra Isajeviča Solženicina, Nobelovega nagrajenca in ostrega kritika sovjetske družbe. Ta dela so: povest En dan Ivana Denisoviča in romana Prvi krog ter Rakov oddelek. Aleksander Isajevič Solženicin je preživel enajst let zapora, taborišč in izgnanstva. Grozovite izkušnje, ki jih je prestal skozi vsa omenjena leta, opisuje v svojih literarnih delih. V povesti En dan Ivana Denisoviča opisuje običajen dan zapornika v delovnem taborišču, v romanu Prvi krog predstavlja zaporniško življenje v posebnem raziskovalnem inštitutu Mavrino ter življenje svobodnih ruskih ljudi, roman Rakov oddelek pa opisuje ravnanje z bolniki, obolelimi za rakom, ki so v bolnišnici v Taškentu, hkrati pa raziskuje moralne temelje sovjetske družbe. Na začetku diplomskega dela podajam družbenopolitične razmere v Sovjetski zvezi v času Stalinove vladavine in po njegovi smrti ter značilnosti književnega ustvarjanja v tem času. Nato se osredotočam na Aleksandra Isajeviča Solženicina, njegovo življenje, pisateljsko pot ter značilnosti pisanja, še posebej na družbenokritično plat njegovega pisanja, pri čemer izpostavljam dela, v katerih je ta značilnost njegovega pisanja najbolj vidna. Pri tem opredelim še pojma kritični realizem in družbenokritična literatura. Nato se ukvarjam z njegovimi tremi literarnimi deli – En dan Ivana Denisoviča, Prvi krog in Rakov oddelek – ter predstavim njihove glavne značilnosti. Posebej izpostavim mesta v vseh treh omenjenih delih, kjer je kritika družbe najbolj vidna.
Ključne besede: Aleksander Isajevič Solženicin, En dan Ivana Denisoviča, Prvi krog, Rakov oddelek, ruska književnost, družbena kritika.
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 977; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (679,54 KB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici