1. Sodobni pouk geografije v gimnazijah na primeru družbene geografije AvstralijeMarko Mihelj, 2021, magistrsko delo Opis: Sodobni pouk geografije se precej razlikuje od tradicionalnega. Vendar nikakor ne gre zanemariti pomembnosti tradicionalnih metod poučevanja, ki so še vedno lahko zelo uporabne pri poučevanju. Namen magistrskega dela v teoretičnem delu je bil proučiti in analizirati družbenogeografske značilnosti Avstralije. V ta namen smo uporabili kopico internetnih virov, predvsem pa bazo podatkov avstralskega urada za statistiko. Zbrali smo podatke iz različnih časovnih obdobij, jih medsebojno primerjali ter umestili v preglednice in grafikone, katere lahko uporabimo tudi pri pouku geografije, zlasti v gimnazijah. Analizirali smo tako prebivalstvene kot tudi socialne in ekonomske značilnosti prebivalstva Avstralije in jih primerjali z drugimi izbranimi državami in Slovenijo. Pri delu smo ugotovili veliko število korelacij z drugimi učnimi predmeti, predvsem zgodovino. Ključni namen empiričnega dela magistrske naloge je bil pripraviti primer sodobnega pouka geografije v gimnazijah v okviru vsebine družbene geografije Avstralije. Opisali smo ključne značilnosti sodobnega pouka in jih primerjali s tradicionalnimi. Analizirali smo slovenski učni načrt za geografijo v gimnazijah za vsebino družbene geografije Avstralije in ga primerjali z avstralskim. Poudarili smo pomen aktualizacij pri pouku v gimnazijah, zlasti pri pouku geografije in več aktualnih problemov, s katerimi se sooča avstralsko prebivalstvo in bi jih veljalo izpostaviti pri pouku. Pripravili smo ustrezajoča didaktična gradiva, s katerimi smo želeli slediti smernicam sodobnega pouka.
Ključne besede: geografija, gimnazija, sodobni pouk, družbena geografija, Avstralija
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 1046; Prenosov: 250
 Celotno besedilo (5,75 MB) |
2. Staranje prebivalstva v mestu MariborUroš Horvat, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Avtor v uvodu analizira starostno sestavo prebivalstva v večjih slovenskih mestih in jo primerja s sestavo v mestu Maribor. Ugotavlja, da Maribor izkazuje najvišji delež starejšega prebivalstva in najvišji indeks staranja. V nadaljevanju analizira demografske razmere v 38 krajevnih skupnostih v mestu v obdobju med letoma 1981 in 2015. Ugotavlja, da se proces staranja razlikuje po posameznih delih mesta. V začetnem obdobju so bile najbolj neugodne razmere v starejšem delu mesta na levem bregu reke Drave, v zadnjem desetletju pa je staranje prebivalstva bolj izrazito v starejših t. im. delavskih stanovanjskih soseskah na desnem bregu, kamor se je mesto širilo v 60., 70. in 80. letih 20. stoletja in se je v njih vselila starostno dokaj homogena populacija. Na drugi strani se znotraj mesta kažejo ugodne demografske razmere v tistih območjih, v katerih je prišlo do sanacije in revitalizacije.
Ključne besede: družbena geografija, demogeografija, sestava prebivalstva, staranje prebivalstva, geografija naselij, mestno prebivalstvo, Slovenija, Maribor
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1804; Prenosov: 156
Celotno besedilo (2,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Izobrazbena sestava prebivalstva v mestu MariborUroš Horvat, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Avtor v uvodu analizira izobrazbeno sestavo prebivalstva v večjih slovenskih mestih in jo primerja s sestavo v mestu Maribor, ki je drugo največje univerzitetno mesto v Sloveniji. Ugotavlja, da sodi Maribor med mesta z najvišjim deležem prebivalstva z doseženo terciarno izobrazbo v Sloveniji, vendar pa je v mestu še vedno z nadpovprečnim deležem zastopano prebivalstva s srednješolsko izobrazbo, kar je posledica intenzivnega razvoja industrijske dejavnosti v preteklih desetletjih. V nadaljevanju analizira razmere v posameznih delih mesta in ugotovi pomembne razlike med posameznimi deli mesta. Območje na levem bregu Drave izkazuje višji delež prebivalstva s terciarno izobrazbo, medtem ko območja na desnem bregu, zlasti na območjih starejše pozidave iz 50., 60. in 70. let 20. stoletja ter ob starejših industrijskih conah, izkazujejo višji delež prebivalstva z osnovnošolsko izobrazbo.
Ključne besede: družbena geografija, demogeografija, sestava prebivalstva, izobrazbena sestava, geografija naselij, mestno prebivalstvo, Slovenija, Maribor
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1592; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Socialne razmere v Sloveniji po izbranih kazalcihVladimir Drozg, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku so prikazane nekatere socialne razmere v Sloveniji na podlagi izbranih kazalcev. Kazalce socialnih razmer smo razdelili v štiri sklope, in sicer: vitalnost prebivalstva, socialna infrastruktura, materialno blagostanje ljudi ter socialno ranljive skupine prebivalcev. Podatki so zbrani in prikazani na nivoju statističnih regij. Rezultati analize podatkov niso obetavni. Slovensko prebivalstvo se hitro stara, demografska rast je posledica priseljevanj in ne naravne rasti, socialna neenakost se povečuje, obseg sredstev za socialne namene v državnem proračunu se zmanjšuje, število socialno ranljivih oseb narašča, regionalne razlike se povečujejo.
Ključne besede: družbena geografija, socialna struktura, statistične regije, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1622; Prenosov: 244
Celotno besedilo (281,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Freiwillige Gemeindenverbände als Voraussetzung der selbstständigen Entwicklung der ländlichen Räume : Erfahrung aus der Tschechischen RepublikJiří Ježek, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: Prostovoljno povezovanje občin kot predpostavka trajnostnega razvoja podeželskih območij; izkušnje Češke republike
V prispevku je predstavljena analiza sedanjega stanja in perspektive prostovoljnega povezovanja občin in mest v tako imenovane mikroregije v Češki republiki. Avtor analizira probleme in določa dejavnike, ki vplivajo na delovanje mikroregij. V zaključku podaja priporočila, ki naj vodijo k bolj učinkovitemu delovanju mikroregionalnega sodelovanja, ki je zlasti pomembno v razvoju pretežno ruralnih območij. Prispevek je rezultat raziskovalnega projekta Regionalni management kot pot k trajnostnemu razvoju podeželskih območij, ki je bil izdelan v okviru Ministrstva za lokalni razvoj ČR.
Ključne besede: družbena geografija, podeželje, občine, sodelovanje, regionalni razvoj, trajnostni razvoj, Češka
Objavljeno v DKUM: 02.03.2018; Ogledov: 1403; Prenosov: 106
Celotno besedilo (172,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Geografije Podravja2017, zbornik Opis: V monografiji je zbranih 19 znanstvenih prispevkov, ki obravnavajo aktualne teme o naravnih in družbenih značilnostih Podravja, med njimi je nekaj takih, ki si šele utirajo prostor v regionalni geografiji. V prispevkih so prikazane hidrološke razmere, ekosistemski pogled na pokrajino, spreminjanje rabe tal, degradirana območja, posledice gospodarske krize, prostorski razvoj naselij, vodno gospodarske ureditve vodotokov, politični profil volilnega telesa, demografske, gospodarske, bivalne in prometne razmere v Mariboru in ne nazadnje način, kako spoznanja o pokrajini prenesti v izobraževanje učencev in dijakov. Besedila so izdatno dokumentirana s tematskimi kartami in drugim empiričnim gradivom. Knjiga je zanimiva tudi zaradi koncepta nove regionalne geografije.
Ključne besede: Podravje, Slovenija, regionalna geografija, fizična geografija, družbena geografija
Objavljeno v DKUM: 28.09.2017; Ogledov: 2008; Prenosov: 522
Celotno besedilo (21,30 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. Vplivi različnih metod pri obdelavi podatkov popisa prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev leta 1991 na število in strukturo kmetij v SlovenijiDimitrij Krajnc, 1998, pregledni znanstveni članek Opis: Približevanje Slovenije Evropski uniji spremljajo razne raziskave o posledicah vključevanja oziroma kasnejšega polnopravnega članstva Slovenije v EU in o tem kako bo to prizadelo slovenske kmete. Ob tem je treba čim natančneje ugotoviti koliko kmetij imamo v Sloveniji. Ali imamo 156.000 kmetij ali jih je samo 112.000? Kakšna je njihova socialno-gospodarska struktura, kako velike so in podobno? V prispevku je prikazanih nekaj odgovorov na ta vprašanja.
Ključne besede: družbena geografija, kmetije, kmetje, metodologija, obdelava podatkov, popis prebivalstva, Slovenija, struktura
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1035; Prenosov: 52
 Povezava na celotno besedilo |
9. |
10. DRUŽBENI VIDIKI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLIPetra Banfi, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili družbeni vidik trajnostnega razvoja in pomen vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj pri pouku geografije. Izvedli smo analizo Učnih načrtov za geografijo v osnovni šoli in splošni gimnaziji z vidika vsebin družbene trajnosti in načel vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki jih je izdalo Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport v okviru Smernic vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj.
Rezultati analize so pokazali dobro zastopanost učnih ciljev z vidika družbene trajnosti, a so ti pogosto vsebinsko preozki. Ugotavljamo, da je obravnava vsebin z vidika družbene trajnosti v veliki meri odvisna od učiteljevega znanja, osebne ozaveščenosti in lastne angažiranosti. Zato smo pri načelih, kjer učni cilji niso bili prisotni ali so bili prisotni v manjši meri, podali predloge, ki bodo v pomoč učiteljem pri izbiri ustreznih učnih ciljev, vsebin in dejavnosti s področja družbene trajnosti.
V zaključnem delu diplomskega dela smo izdelali učno gradivo za pouk geografije v osnovni šoli in splošni gimnaziji. Pri tem smo upoštevali rezultate analize Učnih načrtov in vključili učne cilje, ki so se nanašali na družbeni vidik trajnostnega razvoja in obravnavano vsebino. Učno gradivo vključuje sodobne učne metode, ki podpirajo avtentično in procesno učenje, kar zahtevajo tudi sodobne smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Na ta način smo želeli učiteljem predstaviti gradivo, ki ga lahko uporabijo pri svojem delu ali pa jim le-to služi zgolj kot okvir in ideja pri izdelavi lastnih učnih gradiv.
Ključne besede: geografija, osnovna šola, splošna gimnazija, družbeni vidik trajnostnega razvoja, družbena trajnost, aktivno učenje, procesno učenje.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2013; Ogledov: 2900; Prenosov: 367
Celotno besedilo (1,28 MB) |
