| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sedanja problematika in okoljsko - ekonomska vizija sistema ravnanja z ločeno odpadno embalažo v Sloveniji
Rok Korošec, 2014, diplomsko delo

Opis: Znano je, da so potrebe potrošnikov iz dneva v dan večje. Posledično izrazito narašča tudi količina odpadkov, ki vstopajo na trg. V tem okviru je posebej pereč problem ločeno zbrane odpadne embalaže. Družbe, ki izvajajo zbiranje, so v težavah zaradi prevelike količine odpadkov in zakonskih pomanjkljivosti, zato je treba sistem v najkrajšem možnem času sanirati in optimirati. V diplomski nalogi bom obenem s teoretičnimi osnovami s področja odpadne embalaže opisal nekaj primerov dobre prakse iz različnih držav Evropske unije ter predstavil sistem, ki ga uporabljamo v Sloveniji. Predstavil bom tudi način reševanja problemov z vidikov transparentnosti, nadzora in učinkovitosti, ki odločilno vplivajo na njegovo učinkovito delovanje.
Ključne besede: odpadna embalaža, odpadki, ravnanje z odpadno embalažo, ločeno zbiranje odpadkov, reciklaža, statistični podatki, družbe za ravnanje z odpadno embalažo.
Objavljeno: 20.10.2014; Ogledov: 738; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

2.
DOBRE IN SLABE STRANI PRAVNE UREDITVE RAVNANJA Z ODPADNO EMBALAŽO V SLOVENIJI
Redy Petrovič Mihelič, 2014, diplomsko delo

Opis: Odpadna embalaža predstavlja velik delež v celotni količini odpadkov, zato sem se v nalogi osredotočil za proučitev dobrih in slabih strani pravne ureditve ravnanja z embalažo in odpadno embalažo v Sloveniji. Soočil sem se z zakonodajo in ostalimi pravnimi predpisi, ki urejajo to področje ter z vsemi akterji, ki so udeleženi v procesu ravnanja z odpadno embalažo.
Ključne besede: odpadna embalaža, odpadna komunalna embalaža, odpadna nekomunalna embalaža, embalažnina, Družbe za ravnanje z odpadno embalažo, Izvajalci javnih komunalnih služb, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, zavezanci, Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.
Objavljeno: 18.12.2014; Ogledov: 558; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (971,44 KB)

3.
Financiranje sistema za ravnanje z odpadno embalažo
Redy Petrovič Mihelič, 2017, magistrsko delo

Opis: Odpadna embalaža predstavlja velik javnofinančni problem, zato sem se v nalogi osredotočil na analizo financiranja sistema za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo v Sloveniji. Proučil sem zakonodajo, pravne predpise, akterje, ki urejajo predmetno področje in ocenil dejansko stanje v letih od 2009 do 2016. Težave pri financiranju in nastanek stroškov izhajajo iz sistemskih pomanjkljivosti. Vrsto slabosti predstavlja način financiranja zbiranja odpadne embalaže, ker družbe za ravnanje z odpadno embalažo niso sofinancirale zbiranja odpadne embalaže in postavitve infrastrukture za ločeno zbiranje odpadne embalaže, temveč sta se zbiranje in nabava infrastrukture v celoti zagotavljali s ceno gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Sistem zato ni spodbujal gospodinjstev in izvajalcev gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, da bi zbrali več odpadne embalaže in ni omogočal zadostne preglednosti delovanja sistema in stroškov ter prihodkov sistema v delu, ko morajo družbe za ravnanje z odpadno embalažo zagotavljati predelavo odpadne embalaže, ki jo zberejo v sistemu. Kljub temu pa so gospodinjstva zaradi vse večje ozaveščenosti ločila vedno več odpadne embalaže, čeprav so morala zaradi uvedbe dodatne storitve plačevati zbiranje komunalnih odpadkov po višji ceni. Ministrstvo dolga leta ni zadostno posredovalo s svojimi ukrepi, ni pripravilo meril za določanje stroškov, ni pripravilo operativnega programa niti spremembe zakonodaje in tako ni vplivalo na vire financiranja, čeprav so imeli izvajalci gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov zaradi uvedbe ločenega zbiranja odpadne embalaže večje stroške, ker so morali zagotoviti dodatno infrastrukturo za ločeno zbiranje odpadne embalaže in povečati pogostost odvoza komunalnih odpadkov, česar večinoma niso mogli v celoti nadomestiti z zvišanjem cene za storitve zbiranja odpadne embalaže. Nedorečenost razmerij med udeleženci v sistemu ravnanja z odpadno embalažo je omogočala opuščanje prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in povzročala tveganje prelivanja dobičkov iz javnega v zasebni sektor, zaradi tega pa ni bil ustrezno zavarovan javni interes. Podatki za oceno doseganja okoljskih ciljev so bili precenjeni, netočni in nezanesljivi za resne analize in prenovo sistema. Spremljanje in nadzor sistema ni bil zadosten in ciljno usmerjen. K učinkovitejšemu delovanju sistema ni prispevala niti okoljska dajatev - prvič, ker ni bila pobrana v zadostni meri in drugič, ker se zbrana sredstva niso porabljala za zmanjševanje obremenjevanja okolja ali za odpravo posledic, ki nastajajo zaradi vsebnosti okolju škodljivih snovi v embalažnih materialih, kar je glavni namen načela plačila za obremenjevanje, zaradi katerega je bila okoljska dajatev uvedena. V analiziranem obdobju je neustrezna ureditev sistema dopuščala neučinkovito in nepregledno financiranje ter spremljanje in nadzor delovanja sistema za ravnanje z odpadno embalažo in tako puščala odprta vrata za vrsto tveganj znotraj financiranja sistema.
Ključne besede: odpadna embalaža, ministrstvo za okolje, družbe za ravnanje z odpadno embalažo, izvajalci gospodaskih javnih služb, Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, financiranje, embalažnina, stroški, prihodki, okoljska dajatev.
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 615; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici