| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 448
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Podjetniška demografija in značilnosti digitalizacije malih in srednje velikih podjetij : Slovenski podjetniški observatorij 2021
Barbara Bradač Hojnik, Ivona Huđek, Dijana Močnik, 2022

Opis: V prvem delu monografije smo proučevali temeljno poslovno demografijo slovenskih podjetij in jo primerjali z evropsko. Namen tega dela je, da dobimo temeljno sliko o slovenskih podjetjih in razumemo, kako je slovensko podjetništvo umeščeno v evropsko. Analizirali smo ključne značilnosti slovenskih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, ki so se leta 2020 ukvarjali s podjetniškimi aktivnostmi in so bili razvrščeni v vse dejavnosti SKD. V drugem delu raziskave smo proučevali značilnosti digitalizacije z vidika gospodarstva. Osredotočili smo se predvsem na vidik malih in srednje velikih podjetij, saj le-ta potrebujejo največ podpore in spodbud za uspešno izvedbo digitalizacije. Najprej smo podali pregled značilnosti procesa digitalizacije, njegov vpliv na podjetja ter značilnosti digitalnih strategij in strateške podpore digitalizaciji na ravni Evropske unije in Slovenije ter pregled uvrstitve Slovenije na različnih lestvicah, ki merijo digitalizacijo. Nato smo analizirali rezultate primarne raziskave, ki smo jo izvedli med slovenskimi podjetji in podpornim okoljem za podjetništvo.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, digitalizacija, strategije in politike, mala in srednje velika podjetja, empirična analiza
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 134; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (7,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Nasilje v družini pred in med "lockdownom" : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Dušica Dimić, 2021, diplomsko delo

Opis: Nasilje v družini je tema, ob kateri je zelo težko ostati čustveno neprizadet. Je vedenje, v katerem en družinski član omaja telesno integriteto in duševno zdravje drugega družinskega člana. Resnica je, da nasilje katerega koli tipa (psihološko, fizično, spolno) obstaja. In ravno to je nasprotno od uveljavljenega stališča, da je redko in se pojavlja v določenih kategorijah družbe. Nasilje ne izbira sloja ljudi, niti ni odvisno od stopnje izobrazbe in finančnega položaja. Vsepovsod je prisotno. Nasilje v družini prestajajo tako otroci kot odrasli. Poleg tega se ob tej problematiki spleta še kopica najrazličnejših »mitov« o obsegu takega nasilja, naravi storilcev, osebnostnih potezah žrtve, vzročni vlogi alkohola ter nezdružljivosti nasilja in ljubezni. Takšne predstave v javnosti krepijo prepričanje, da gre za pojav, ki prizadeva le najbolj problematične družine in patološke posameznike. Običajne, namreč normalne družinske oblike se s tem rešijo kritične presoje in podrobnejše ocene. Normalnost mora ostati dobra, zdrava, nevprašljiva in nespremenjena. V diplomskem delu smo predvsem opisali pojavne oblike nasilja in njegove osnovne značilnosti. Osredotočili smo se na pregled literature in analizirali nasilje pred in med »lockdownom« ter ugotovili, kako se je procentualno povečalo družinsko nasilje med covidom 19 in da so ukrepi, sprejeti ob pandemiji, povzročili bistveno več težav na področju nasilja. Pri tem vidimo eno od rešitev, da bi bili organi, ki jim je v pristojnosti zaščita žrtev, dobro usposobljeni in pripravljeni za krizo, ki smo ji trenutno navzoči, in se jim pokaže, da imajo podporo tudi v teh razmerah. Druga rešitev pa so strožje kazni za povzročitelje, pa tudi sodelovanje med ljudmi, saj so žrtve velikokrat zaprte z nasilnežem brez možnosti umika.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, storilci, žrtve, epidemija, covid-19, zaprtje družbe, analize, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.10.2021; Ogledov: 339; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (951,85 KB)

3.
Vpliv fintech družb na bančništvo
Tina Knez, 2021, diplomsko delo

Opis: Finančna tehnologija je postala del našega vsakdana. Ljudje uporabljamo FinTech storitve skoraj vsak dan, se pa marsikdo ne zaveda, kaj vse finančna tehnologija (FinTech) nudi in predstavlja. Njena glavna dejavnost in naloga je nuditi uporabnikom finančne storitve s pomočjo nove, moderne tehnologije in mobilnih naprav. Tako jim nudi novejšo, cenejšo, sodobnejšo, enostavnejšo in hitrejšo uporabo finančnih storitev. V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili problem, namen, cilj ter hipoteze, ki jih bomo skozi diplomsko delo preverili. V drugem poglavju bomo predstavili finančno tehnologijo, njeno zgodovino, uporabnike in pa nekaj prednosti in slabosti, ki jih prinaša. V tem poglavju se bomo dotaknili tudi razširjenosti FinTech družb tako globalno kot v Sloveniji. V tretjem poglavju bomo predstavili vpliv FinTech družb na celotno bančništvo. Opisali bomo negativne in pozitivne učinke, ki jih je banka zaradi pojava FinTech družb deležna, in primerjali družbi med seboj po postavljenih kriterijih. V zadnjem, četrtem, poglavju bomo pozornost namenili FinTech družbam na slovenskem finančnem trgu in opravili analizo izbranih storitev.
Ključne besede: Bančništvo, FinTech družbe, finančne storitve, digitalizacija, finančna tehnologija.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 368; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (979,34 KB)

4.
Osveščenost mladih o cerebralni paralizi
Laura Fižolnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Cerebralna paraliza je najpogostejša permanentna oblika invalidnosti med otroki. Osebe z invalidnostjo so velikokrat tarča predsodkov, zato se srečujejo tako z zdravstvenimi izzivi, ki jih prinaša ta oblika invalidnosti, kot s tem, kako jih družba obravnava. Nepoznavanje cerebralne paralize in različni stereotipi povzročajo, da se osebe s cerebralno paralizo izključuje iz družbe, kar pa pri njih povzroča nižanje samozavesti in emocionalne težave. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Raziskavo smo izvedli s pomočjo strukturiranega anketnega vprašalnika. Raziskava je potekala od septembra do decembra. Vprašalnik je izpolnilo 545 anketirancev, starih med 18 in 24 let. Rezultate smo analizirali s pomočjo opisne statistike. Ugotovili smo, da je večina mladih že slišala za cerebralno paralizo, vendar še vedno niso dovolj osveščeni o tej motnji v duševnem razvoju (89 % vprašanih). Rezultati so pokazali, da je mnenje mladih o osebah s cerebralno paralizo razdeljeno in predsodki še prisotni, saj delež mladih še vedno verjame, da bi morali onemogočiti druženje otrok s cerebralno paralizo z vrstniki, ki je nimajo. Potrebna je boljša osveščenost mladih o cerebralni paralizi, saj opažamo napačna prepričanja med njimi. Zdravstveni delavci bomo morali bolje izvajati zdravstveno vzgojo v celotni družbi. Ljudje morajo biti osveščeni s strokovnimi informacijami o otrocih s cerebralno paralizo, saj mladi večino laičnih informacij izvedo drugod. 
Ključne besede: percepcija javnosti, odnos družbe, vloga diplomirane medicinske sestre, Zveza Sonček
Objavljeno v DKUM: 17.08.2021; Ogledov: 312; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (816,15 KB)

5.
Slovenska podjetja in značilnosti poslovnega prestrukturiranja : Slovenski podjetniški observatorij 2020
Dijana Močnik, Katja Crnogaj, Barbara Bradač Hojnik, Karin Širec, 2021

Opis: V prvem delu raziskave smo se posvetili temeljni poslovni demografiji slovenskih podjetij in jo primerjali z evropsko. Namen tega dela je, da dobimo temeljno sliko o slovenskih podjetjih in razumemo, kako je slovensko podjetništvo umeščeno v evropsko. Analizirali smo ključne značilnosti slovenskih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, ki so se leta 2019 ukvarjali s podjetniškimi aktivnostmi in so bili razvrščeni v vse dejavnosti SKD. V Sloveniji moramo spodbujati ustanavljanje novih podjetij s potencialom rasti in rast obstoječih podjetij. Pomembno pa je tudi razumeti, da morajo biti tudi obstoječa podjetja nenehno na preži za novimi poslovnimi priložnostmi in se permanentno prilagajati spremenjenim pogojem poslovanja, kar je druga tema letošnjega podjetniškega observatorija, kjer razpravljamo o prestrukturiranju podjetij. Da bi dobili čim boljši vpogled v procese poslovnega prestrukturiranja v Sloveniji, smo izvedli tudi primarno raziskavo med malimi in srednje velikimi podjetji ter eksperti podpornega okolja za podjetništvo.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, prestrukturiranje, poslovno, finančno in strateško prestrukturiranje, strategije in politike, empirična analiza
Objavljeno v DKUM: 21.04.2021; Ogledov: 541; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Analiza razkritij tveganj v letnih poročilih izbranih gospodarskih družb
Kristina Kušar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo analizirali razkritja tveganj v letnih poročilih slovenskih gospodarskih družb. Cilj letnih poročil je interesnim skupinam predstaviti poslovanje podjetja in jim na podlagi ponujenih informacij omogočiti čim lažje odločanje. Na vzorcu 30 podjetij smo raziskali, kakšna je povezava med obsegom razkritij in lastnostmi določenega podjetja. Preverjali smo vpliv velikosti podjetja, finančnega vzvoda, revizijskega podjetja, ter vrste dejavnosti na obseg razkritij. Rezultati raziskave kažejo na to, da obstaja pozitivna povezava med velikostjo podjetja in obsegom razkritij, medtem ko finančni vzvod ter revizijsko podjetje nimata posebnega vpliva. Iz vsebinske analize, v kateri analiziramo informacijo glede na naravo, čas in tip, izhaja, da se večina razkritij tveganj navezuje na sedanji čas, informacije so po vsebini nevtralne ter opisne narave.
Ključne besede: razkritja tveganj, letno poročilo, finančna tveganja, nefinančna tveganja, gospodarske družbe.
Objavljeno v DKUM: 26.08.2020; Ogledov: 569; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

7.
Stigmatizacija alkoholikov in njihovih družin v domačem okolju
Mirjam Paljek, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Osebe odvisne od alkohola se redkeje obravnavajo, kot duševno bolne, pripisuje se jim večja odgovornost za zdravstveno stanje, vzbujajo družbeno neodobravanje in več negativnih čustev. Stigma je porazdeljena na paciente in njihove svojce. Namen diplomskega dela je raziskati problem stigmatizacije oseb odvisnih od alkohola in njihovih družin v domačem okolju. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. S pomočjo pol strukturiranega intervjuja smo intervjuvali 5 zdravljencev. Z metodo odprtega kodiranja smo podatke pregledali in predstavili v tabeli. Med seboj smo jih objektivno primerjali in izpeljali sklepe. Rezultati: Dve osebi sta bile tekom zdravljenja deležni stigmatizacije s strani družinskih članov in okolice ter ena oseba s strani družine. Vse osebe so poročale o izkušnjah s stigmo po končanem zdravljenju. Stigmatizacijo doživljajo, kot osamljenost, odrinjenost, nezaupanje. Tri osebe povedo, da so stigmatizirani tudi njihovi družinski člani vključno z njihovimi otroci. Le v eni družini o stigmi govorijo in se z njo spopadajo. Diskusija in zaključek: Osebe odvisne od alkohola stigmatizacijo tekom zdravljenja doživljajo v lastnih družinah ter v okolji katerem živijo. Deležni so nezaupanja, izključevanja, posmehovanja. Po končanem zdravljenju so enako ali še bolj stigmatizirani. Posledično so osamljeni, imajo slabšo samopodobo, težko navezujejo stike in imajo težave na delovnih mestih. Posledice stigmatizacije občutijo tudi njihove družine še posebej otroci. Družine se težko soočajo z stigmo. Le redki se skupaj z družinskimi člani trudijo omiliti posledice stigme.
Ključne besede: alkoholizem, zdravljenje, odnos družbe, diskriminacija, družina
Objavljeno v DKUM: 19.06.2020; Ogledov: 687; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (787,22 KB)

8.
Kako izboljšati kazenski pregon gospodarskega kriminala v Sloveniji
Miha Šepec, 2011, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: V prispevku se ukvarjam s tremi izključno kazenskopravnimi instrumenti, ki bi bistveno izboljšali učinkovitost kazenskih pregonov gospodarskega kriminala v Sloveniji. Namen prispevka je, v okviru materialnega kazenskega prava, predstaviti institut nepravih opustitev in predlog posebnega kaznivega dejanja prevzema in izčrpavanja kapitalske gospodarske družbe s strani organov vodenja in nadzora. V okviru procesnega kazenskega prava pa je namen predstaviti mehanizem pogajanja tožilca z obdolžencem kaznivega dejanja – angl. plea bargain (sporazum o priznanju krivde). Metode: Prispevek je teoretične narave. Temelji na primerjavi s tujo zakonodajo in spoznanjih anglo-ameriške kazenskopravne stroke in na avtorjevem poznavanju kazenskega zakonika in postopka. Ugotovitve: Posebno kaznivo dejanje prevzema in izčrpavanja kapitalske gospodarske družbe bi bilo potrebno v Kazenski zakonik še vnesti, prav tako pa v Zakon o kazenskem postopku institut plea bargain. Neprave opustitvene oblike izvršitve kaznivih dejanj v Sloveniji že poznamo, namen prispevka pa je na njih posebej opozoriti tudi z vidika pregona gospodarskega kriminala. Učinkovita raba in povezanost vseh treh instrumentov bi pripomogla k bolj učinkovitemu kazenskemu pregonu gospodarskega kriminala, ki danes velja za izredno škodljivo in težko dokazljivo obliko kriminala. Praktična uporabnost: Je ravno v ugotovitvah prispevka. V kolikor bi te bile prevzete v slovensko kazensko zakonodajo in tudi dejansko uporabljene, bi si lahko obetali bolj učinkovit kazenski pregon gospodarskega kriminala, več utemeljenih obtožnic in s tem obsodilnih sodb. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja nekatere ugotovitve, ki bi jih Slovenija v kazensko zakonodajo morala implementirati z namenom bolj učinkovitega pregona gospodarskih kaznivih dejanj. Ugotovitve so namenjene vsem, ki se ukvarjajo z gospodarskim in kazenskim pravom in tistim, ki problematiko gospodarskega kriminala preučujejo z drugih perspektiv.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, sporazum o priznanju krivde, kazniva dejanja, gospodarske družbe, kazenska odgovornost, zloraba položaja, tajkuni
Objavljeno v DKUM: 12.05.2020; Ogledov: 480; Prenosov: 40
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Zasebna obveščevalna dejavnost
Jaroš Britovšek, Andrej Sotlar, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je razmejiti državno od zasebne obveščevalne dejavnosti, prikazati značilnosti in trende zasebne obveščevalne dejavnosti po svetu ter opozoriti na zametke te dejavnosti v Sloveniji. Metode: Opravljena je analiza teoretičnih del in pristopov k obravnavanju državne in zasebne obveščevalne dejavnosti, analiza konkretnih primerov razvoja in delovanja zasebne obveščevalne dejavnosti ter analiza zakonodaje, ki to dejavnost ureja v Sloveniji. Deloma so bili uporabljeni tudi rezultati raziskave, ki je bila na to temo opravljena za potrebe doktorske disertacije na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Ugotovitve: Zasebna obveščevalna dejavnost (v okviru zakonskih omejitev) postaja pomembna in legitimna gospodarska dejavnost, ki ni omejena na državo ali regijo, temveč deluje v globalnem okolju. Njene stranke so tako države kot velike korporativne družbe, ki se zanimajo za tveganja, ki bi lahko ogrozila njihove interese. Takšen trend, ki ga zaznavamo na Zahodu, bi se lahko v določeni meri pojavil tudi v Sloveniji, kjer zaradi narave in nelagodja ob omembi zasebne obveščevalne dejavnosti dejansko ne moremo zagotovo trditi, kako zelo je ta razširjena. Kljub temu pa lahko z analizo slovenske zakonodaje zaznamo elemente zasebne obveščevalne dejavnosti in predvsem dela protiobveščevalne dejavnosti, kot je zaščita poslovnih skrivnosti. Globalna konkurenca, prihod tujih gospodarskih družb in nastop slovenskih gospodarskih družb na svetovnem trgu bodo najverjetneje silili družbe v čim učinkovitejšo zaščito lastnih podatkov ter zbiranje in analizo novih podatkov, pomembnih za obvladovanje tveganj, to pa bo pozitivno vplivalo na razvoj zasebne obveščevalne dejavnosti. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek na enem mestu razloži evolucijo državne in zasebne obveščevalne dejavnosti in slednjo brez ideologiziranja in moraliziranja predstavi kot logično posledico potreb in trendov v gospodarstvu kakor tudi dejavnosti držav, ki svoje mnogotere, nekoč tradicionalne dejavnosti, prepuščajo zasebni pobudi in so od nje včasih celo odvisne.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, zasebna obveščevalna dejavnost, tveganja, zasebno varovanje, detektivska dejavnost, gospodarske družbe
Objavljeno v DKUM: 29.04.2020; Ogledov: 454; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (510,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Policijski informatorji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Nejc Kramžar, 2019, diplomsko delo

Opis: Živimo v svetu v katerem bo vedno obstajal kriminal, ki se bo širil in razvijal, če ga ne bomo zaustavili. Za to je zadolžena policija, vendar ne glede na število zaposlenih v policiji in ne glede na to, koliko sredstev in truda se vloži v odkrivanje, preiskovanje ter preprečevanje kriminala, vedno obstajajo primeri, ko pri odkrivanju kaznivih dejanj in njihovih storilcev ni mogoče uspešno odkriti brez policijskih informatorjev. V nalogi je predstavljeno za kakšno dejavnost policijskega dela gre in kakšnim nevarnostim so izpostavljeni policijski informatorji. Policija uporablja informatorje kadar z drugimi oblikami policijskega dela ne more zbrati potrebnih dokazov za utemeljen sum storitve kaznivih dejanj osumljencev, ki jih preiskuje. Za informatorja si lahko izberejo katerokoli osebo, ki ima oz. je imela stik z osumljencem, ali informacije o njegovi dejavnosti in bi lahko še nadaljnjo pridobivala informacije. Vendar, ker so to po navadi le navadni ljudje, jih mora policija zaščititi, sicer bi se lahko storilci znesli nad njimi. Med informatorje sodijo tudi tajni policijski sodelavci. To so policisti oz. preiskovalci, ki se prostovoljno odločijo, da bodo opravljali delo pod krinko. Njihova naloga je vse prej kot enostavna, saj se morajo s svojo novo identiteto vtihotapiti v kriminalno združbo, zbrati dovolj informacij za aretacijo in poskrbeti za svojo varnost. Delo tajnih policijskih sodelavcev je izjemno zahtevno in nevarno, daj so na terenu sami, kar pomeni, da so v primeru težav oziroma razkritja njihove identitete bolj ali manj odvisni od samega sebe.
Ključne besede: diplomske naloge, policijski informatorji, tajni policijski sodelavci, preiskovalci, kriminal, kriminalne družbe
Objavljeno v DKUM: 04.04.2019; Ogledov: 846; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici