| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 461
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Varnostne storitve za gospodarske družbe in druge organizacije
Tomaž Čas, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: varnost, zasebna varnost, varnostna politika, zasebno varovanje, varnostne službe, varnostne storitve, gospodarske družbe
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 55; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (324,14 KB)

2.
3.
4.
Varstvo upnikov v družbi z omejeno odgovornostjo s poudarkom na institutu kapitalskega posojila : magistrsko delo
Anamarie Potrč, 2023, magistrsko delo

Opis: Temeljna obravnava zaključnega dela je predstavitev instituta kapitalskega posojila, namenjenega varstvu interesov upnikov v družbi z omejeno odgovornostjo. Družbeniki so pri izbiri načinov financiranja družbe načeloma prosti vse dokler družba ne zaide v finančno krizo, saj je nevarnost preračunljivih dejanj družbenikov ravno takrat najvišja. V kolikor družbeniki sprejmejo odločitev, da družbo sanirajo, tega ne smejo narediti na škodo upnikov. Odsotnost norminiranja instituta kapitalskega posojila bi v postopkih zaradi insolventnosti zmanjševala možnosti upnikov pri doseganju ustreznega poplačila terjatev, saj bi slednje konkurirale s terjatvami družbenikov iz naslova zagotovljenega posojila. Družbeniki bi se v času finančne krize družbe s financiranjem na dolžniški podlagi, v obliki posojil, namreč želeli izogniti tveganjem, ki bi jih za uspešno sanacijo družbe kot dobri gospodarstveniki morali prevzeti z zagotovitvijo lastnega kapitala. Zaradi priviligiranega položaja družbenikov v družbi in možnosti zlorabe notranjih informacij, se morajo interesi upnikov dodatno varovati, kar naj bi zagotavljala zakonska ureditev kapitalskega posojila in zavarovanja, določena v 498. in 499. členu ZGD-1. V skladu s slovensko sodno prakso se posojila družbenikov, zagotovljena v času finančne krize družbe, v postopkih zaradi insolventnosti prekvalificirajo v lastni kapital. Kljub temu, da je slovenski zakonodajalec institut kapitalskega posojila prevzel iz starejše nemške ureditve, pa njegovim kasnejšim spremembam in dopolnitvam ni sledil. V zaključnem delu bodo zato poudarjene določene kritike in dileme povezane z aktualno, vendar nekoliko zastarelo slovensko zakonsko ureditvijo. Slednja namreč ne omogoča zadostnega pravnega varstva v zvezi s konkretizacijo časovnega trenutka uporabe režima kapitalskega posojila. Za popolno ugotovitev ali je bilo posojilo zagotovljeno v času finančne krize družbe, je potrebna zahtevna in draga ex post facto analiza s strani izvedencev finančno-ekonomske ali druge ustrezne stroke, kar le podaljšuje že tako dolge postopke zaradi insolventnosti. Družbeniki se kot člani personalne strukture družbe prvi seznanijo s slabim finančnim položajem družbe. V njihovem interesu je zato tudi vračilo posojila pred začetkom postopkov zaradi insolventnosti, kjer tvegajo njegovo prekvalifikacijo v lastni kapital. Tem primerom so tudi v slovenski zakonodaji namenjeni določeni zahtevki, s katerimi lahko družba uveljavlja nadomestitev že vrnjenega posojila pod določenimi predpostavkami. Analiza se bo osredotočila na ureditev in učinkovitost najpomembnejših zahtevkov. Pri tem, po analogiji z odločitvami starejše nemške sodne prakse, pridejo v poštev tudi pravila o ohranjanju osnovnega kapitala, na podlagi katerih se družbi priznava korporacijski vračilni zahtevek. Pri razumevanju instituta kapitalskega posojila moramo izhajati iz pravil korporacijskega in insolvenčnega prava, s poudarkom na določenih poslovnofinančnih kategorijah. Pomanjkljivosti ureditve instituta kapitalskega posojila, prikazane skozi analizo zaključnega dela, se lahko odpravijo le z ustrezno spremembo aktualne zakonodaje, ki naj sledi nemški pravni ureditvi. Slednja namreč vse zahtevke iz naslova posojila družbenikov v postopkih zaradi insolventnosti obravnava kot podrejene, ne glede na to, ali je bilo posojilo zagotovljeno v času finančne krize ali ne. Poleg osrednje obravnave instituta kapitalskega posojila bo zaključno delo analiziralo tudi druge institute, ki so v vlogi (ne)posrednega varstva interesov upnikov, vse od ustanovitve d.o.o. pa do njenega prenehanja. Zaradi pomena obsega lastnega kapitala, ki vpliva na kapitalsko ustreznost družbe in preprečuje nastop finančne krize, pa bodo podrobneje predstavljeni določeni viri lastne
Ključne besede: lastni kapital, dolžniški kapital, kapitalska ustreznost družbe, pravna narava kapitalskega posojila, finančna kriza družbe, kreditna sposobnost družbe, izpodbojni zahtevek, korporacijska kondikcija.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 309; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Zloraba položaja s strani lastnikov poslovnih deležev : magistrsko delo
Antonella Detiček Sgueglia, 2023, magistrsko delo

Opis: Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic iz prvega in drugega odstavka 240. člena slovenskega Kazenskega zakonika (KZ-1) je najpomembnejše osrednje gospodarsko kaznivo dejanje iz 24. poglavja. Zakonski opis kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja odpira dilemo pravno zavarovane dobrine, ki naj bi se s predmetnim kaznivim dejanjem sploh varovala. To problematiko kot tudi ostala odprta vprašanja v okviru kaznivega dejanja zlorabe položaja iz 240. člena KZ-1 bom ob preučitvi sodne prakse obravnavala v svoji magistrski nalogi. Na zapletenost problematike kaže že sama sodna praksa, odzivi nanjo in kritike pravnih strokovnjakov, ki zagovarjajo različna stališča. Gospodarska kriminaliteta, v okviru katere uvrščamo tudi kaznivo dejanje iz 240. člena KZ-1, je eden od pomembnejših problemov sodobne družbe. Kljub temu, da je tovrstno kaznivo dejanje izredno pomembno, je sodna praksa na tem področju problematična in nejasna. Prav tako naletimo na nasprotujoča si stališča pravne teorije, ki v nas vzbujajo dvom o pravilnosti ureditve tovrstnega kaznivega dejanja na področju enoosebnih kapitalskih družb. Odsotnost drugih družbenikov v enoosebnih gospodarskih družbah povzroča večjo možnost zlorab. Zaradi strukture takšne družbe je privolitev v oškodovanje družbinega premoženja vselej podana, kar načenja vprašanje protipravnosti kaznivega dejanja. Starševski koncept in koncept ločevanja premoženja družbe od premoženja njenih članov v enoosebni gospodarski družbi za potrebe kazenskega prava nista ustrezna. V enoosebni družbi je edini družbenik tudi njen »gospodar«, saj kroji njeno pravno usodo. Funkciji lastništva in poslovodstva sta združeni v isti osebi, zatorej je oškodovanje lastne družbe le fiktivno – posameznik z oškodovanjem enoosebne družbe v resnici oškoduje le svoje lastno premoženje, ki ga je pravno pretvoril v samostojno pravno osebo, a ga lahko z likvidacijo lastne družbe pretvori nazaj v lastno premoženje.
Ključne besede: kazenska odgovornost, zloraba položaja ali zaupanja, pravno zavarovana dobrina, načelo ločenosti premoženja družbe od premoženja družbenikov, privolitev, enoosebne gospodarske družbe.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 403; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (781,57 KB)

6.
Učinkovitost ukrepa prepovedi približevanja kot sredstvo za preprečevanje družinskega nasilja : magistrsko delo
Lena Senica, 2023, magistrsko delo

Opis: Družinsko nasilje je ena izmed najstarejših pojavnih oblik nasilja in pomeni grobo kršitev človekovih pravic ter človekovega dostojanstva. Čeravno se o tej problematiki v zadnjih desetletjih intenzivno ozavešča družbo, je primerov družinskega nasilja na vsakodnevni bazi še vedno preveč. Pomemben premik v smeri preprečevanja nasilja v družini zagotovo pomeni sprejetje Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) v letu 2008. Temeljni namen izvajanja določb tega zakona je predvsem v zagotavljanju učinkovitejše pomoči žrtvam v primerih nasilja, zaščiti žrtve nasilja, prizadevanju za spremembo vedenja povzročitelja nasilja in s preventivnimi ukrepi zmanjšati pojavnost družinskega nasilja. S sprejetjem ZPND sta se država kot tudi družba začeli zavedati resnosti obstoja ter množičnosti družinskega nasilja. Zavedati se je potrebno, da pri družinskem nasilju velja ničelna toleranca, zato se mora slednje preprečevati z različnimi mehanizmi, če pa že pride do nasilnega incidenta, mora država storiti vse, kar je v njeni moči, da čim bolj omili nastale posledice. Sredstvo, ki v trenutku zaustavi družinsko nasilje, je izrek ukrepa prepovedi približevanja, ki ga najpogosteje izreka policija, skladno z Zakonom o nalogah in policijskih pooblastilih (ZNPPol). Povzročitelj nasilja mora ob izreku prepovedi približevanja nemudoma prenehati s svojimi ravnanji, s tem pa ukrep izpolni svoj glavni cilj ‒ žrtvi zagotovi varnost. Z izrečenim ukrepom se žrtvi in povzročitelju nasilja sporoča, da je nasilje zavržno in nedopustno ravnanje, s tem pa se na družbo prenese daljnosežno sporočilo. V tem delu, torej takojšno nudenje zaščite žrtvi nasilja, je ukrep prepovedi približevanja učinkovit in zadosten, saj se s samim izrekom nasilna dejanja promptno prekinejo. Nekoliko več dvomov o sami učinkovitosti prepovedi približevanja v praksi pa se pojavi v zvezi s spoštovanjem izrečene prepovedi približevanja s strani povzročitelja nasilja. Obstajajo namreč številni vzroki, vsled katerih se prepoved približevanja s strani storilcev nasilja ne spoštuje v takšni meri, kot bi bilo zaželeno. Vendar v zvezi z zadevno problematiko neupoštevanja izrečene prepovedi približevanja obstajajo marsikateri predlogi, s katerimi je mogoče izboljšati efektivnost ukrepa prepovedi približevanja na način, da se bo ta spoštoval bolj, kot kažejo dosedanje prakse. Na tem mestu se izpostavlja predlog, ki je zares vreden omembe, in sicer bolj intenzivno ter obvezno vključevanje storilcev nasilja v programe dela, kjer imajo ključno vlogo nudenja pomoči storilcem nasilja, pristojne institucije na področju družinskega nasilja. Poleg pomembnosti slednjih pa je še vedno poglavitnega pomena, da se družbo čim bolj osvešča o družinskem nasilju, saj se moramo vsi ljudje zavedati, da družinsko nasilje ni tabu tema, marveč tema, o kateri se je treba pogovarjati in iskati ustrezne rešitve s katerimi se bo zmanjšala številčnost tega deviantnega pojava. Kot družba nosimo vsi odgovornost, da žrtvam nasilja ponudimo roko, jim prisluhnemo, verjamemo ter jim pomagamo.
Ključne besede: Družinsko nasilje, Zakon o preprečevanju družinskega nasilja (ZPND), ukrep prepovedi približevanja, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, prekinitev družinskega nasilja, učinkovitost ukrepa prepovedi približevanja, program dela, ozaveščanje družbe.
Objavljeno v DKUM: 16.10.2023; Ogledov: 222; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

7.
Študijsko gradivo pri predmetu Gospodarsko in statusno pravo: izbrane teme : zbirka vaj
Jerneja Prostor, Lina Burkelc Juras, 2023, učbenik za višje in visoke šole

Opis: Študijsko gradivo v obliki zbirke vaj je bilo pripravljeno za izvedbo vaj v pedagoškem procesu pri predmetu Gospodarsko in statusno pravo: izbrane teme na drugi stopnji bolonjskega študija prava. Cilj tega predmeta je pridobiti integrirano znanje o različnih področjih gospodarskega prava in prava družb, ki je zahtevano pri opravljanju državnega pravniškega izpita. Študenti so zato z vajami v tem gradivu napoteni, da najprej ponovijo teoretično znanje o določeni tematiki, v nadaljevanju pa je zajetih nekaj praktičnih primerov, z reševanjem katerih študenti preverijo, ali so predavano snov pravilno razumeli. Pri reševanju je treba uporabiti Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Zakon o sodnem registru (ZSReg), Obligacijski zakonik (OZ), Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2), Zakon o prevzemih (ZPre-1), Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1), Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), Zakon o zavodih (ZZ), Zakon o zadrugah (ZZad), in druge, ter sodno prakso. Zbirka vaj obsega izbrana vprašanja z naslednjih področij: splošnega dela prava družb, povezanih družb, statusnega preoblikovanja družb, prenehanja družb, sodnega registra, gospodarskega pogodbenega prava, prava intelektualne lastnine in konkurenčnega prava.
Ključne besede: pravo družb, povezane družbe, statusno preoblikovanje, prenehanje družb, sodni register, gospodarske pogodbe, intelektualna lastnina, konkurenca
Objavljeno v DKUM: 09.08.2023; Ogledov: 393; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (4,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Slovenska podjetniška demografija in prenos podjetij : slovenski podjetniški observatorij 2018
Dijana Močnik, Mojca Duh, Katja Crnogaj, 2019, znanstvena monografija

Opis: V monografiji smo analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji za leto 2017 ter primerjali ključne podatke za leto 2016 oziroma 2015 med Slovenijo in EU-28 oziroma posameznimi članicami v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, gradbeništva, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2017 v celotnem gospodarstvu 122.618 podjetij, ki so zaposlovala 563.356 ljudi. Največ podjetij (skoraj petina) je v Sloveniji leta 2017 delovalo v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Tudi v EU-28 je leta 2016 več kot četrtina podjetij (25,9 % ali 6,3 milijona) poslovala v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Ta dejavnost je zaposlovala največ ljudi, skoraj četrtino (23,4 % ali 33,3 milijona). Podjetja predelovalnih dejavnosti v EU-28 in Sloveniji so ustvarila največ dodane vrednosti. Povprečna dodana vrednost na zaposleno osebo za agregirane dejavnosti v EU-28 v letu 2016 je znašala 50.900 evrov, v Sloveniji pa 32.700 evrov (36 % manj), najvišja je bila na Irskem (135.600 evrov), najnižja pa v Bolgariji (12.600 evrov). V drugem delu smo proučevali prenos podjetij kot eno izmed od najbolj kritičnih faz v življenjskem ciklu podjetja. Anketirali smo izbrani vzorec strokovnjakov, ki na nacionalni ali regionalni ravni predstavljajo pomembne akterje v podpornem okolju za prenose MSP. Izvedli pa smo tudi raziskavo o prenosih podjetij med ustanovitelji/lastniki MSP v Sloveniji, saj nas je zanimalo, kako podjetniki načrtujejo izvedbo prenosa podjetja in kakšna je potreba po podpori v tem procesu. Pri tem smo se omejili na starostno skupino podjetnikov 55+ in poleg vidika upokojitve upoštevali tudi druge razloge za prenos podjetja.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, prenos podjetja, podporno okolje za prenose podjetij
Objavljeno v DKUM: 02.08.2023; Ogledov: 345; Prenosov: 28
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Vpliv FinTech družb na bančni sektor
Ana Kozole, 2023, diplomsko delo

Opis: Finančna tehnologija se nanaša na programsko opremo in druge sodobne tehnologije. Uporabljajo jih podjetja, ki zagotavljajo avtomatizirane in izboljšane finančne storitve. Hiter in inovativen napredek, kot so mobilna plačila je spremenil način upravljanja naših financ. Vsakdo od nas se je srečal z mobilnimi oziroma spletnimi plačili zlasti med pandemijo, kar pomeni da poznamo finančno tehnologijo, ampak se tega nismo zavedali. FinTech družbe delujejo prožno in hitro, ko gre za uvajanje novih storitev na podlagi spreminjajočih se zahtev. V prihodnosti bodo izdelki finančne tehnologije postali sestavni del našega digitaliziranega življenja. V diplomskem delu bomo podrobneje spoznali samo zgodovino, storitve, ki jih ponujajo FinTech družbe. Raziskali vpliv Covid-19 na delovanje družb, ter preučili razlike med finančno tehnologijo in bančnim sektorjem. Katere so pozitivne, negativne posledice; kako študiji gledajo na vprašanje ali bodo banke v prihodnosti sploh potrebne; argumenti zakaj bodo ali ne bodo. Izmed vseh teoretičnih izhodišč se bo v zadnjem delu ugotovilo kako posluje določena FinTech družba in banka na Švedskem. V katerih pogledih je katero podjetje boljše od drugega prikazujejo finančni kazalniki, ki so ponazorjeni v grafih.
Ključne besede: FinTech družbe, tradicionalne banke, digitalizacija, RegTech, inovacije.
Objavljeno v DKUM: 22.06.2023; Ogledov: 404; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

10.
Podjetniška demografija in značilnosti startup in scaleup podjetij : Slovenski podjetniški observatorij 2022
Matej Rus, Dijana Močnik, Katja Crnogaj, 2023

Opis: V prvem delu monografije smo proučevali temeljno poslovno demografijo slovenskih podjetij in jo primerjali z evropsko. Namen tega dela je, da dobimo temeljno sliko o slovenskih podjetjih in razumemo, kako je slovensko podjetništvo umeščeno v evropsko. Analizirali smo ključne značilnosti slovenskih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, ki so se leta 2021 ukvarjali s podjetniškimi aktivnostmi in so bili razvrščeni v vse dejavnosti SKD. V drugem delu raziskave smo proučevali značilnosti startup in scaleup podjetij. Osredotočili smo se predvsem na proučevanje nihovih značilnosti, potreb in izzivov, saj podjetja na začetku razvoja in pri prehodu v rast potrebujejo največ podpore in spodbud. Proučili smo njihov strateški pomen, naredili mednarodno primerjavo startup in scaleup podjetij, analizirali podporno okolje zanje ter na osnovi primarne raziskave med njimi podali ključne značilnosti ter priporočila za njihovo podporo in razvoj v Sloveniji.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, startup podjetja, scaleup podjetja, strategije in politike, empirična analiza
Objavljeno v DKUM: 19.04.2023; Ogledov: 486; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (12,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 5.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici