| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 442
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravna analiza prepovedane finančne asistence : magistrsko delo
Luka Kreitner, 2024, magistrsko delo

Opis: Prepovedana finančna asistenca je institut korporacijskega prava, katerega začetki segajo vse v drugo polovico 19. stoletja. Prvič je bila uzakonjena v britanskem pravu, kot odgovor na špekulativne prevzeme gospodarskih družb v obdobju po koncu prve svetovne vojne. Sledila je huda gospodarska kriza, ki je imela za posledico veliko število propadlih podjetij. Izkazalo se je, da lahko finančna asistenca privede do najhujših zlorab in izkrivljanj trga. Na pobudo Združenega kraljestva je prepoved finančne asistence uzakonila tudi Evropska skupnost leta 1976 v t.i. drugi kapitalski direktivi. Evropsko pravo je skozi sprejem nove zakonodaje dalo možnost državam članicam za omilitev prepovedi finančne asistence. Republika Slovenija te možnosti ni izkoristila in je finančno asistenco kot tako v slovenskem pravnem redu popolnoma prepovedala. V pravni teoriji in sodni praksi prihaja do razhajanj v stališčih, kakšen je namen instituta prepovedi finančne asistence. Konkretneje ali gre za varovalko, ki preprečuje zaobid pravil o pridobivanju lastnih delnic s strani družbe ali gre za povsem samostojen institut v korporacijskem pravu in bi ga kot takega morali obravnavati. V novejši literaturi in sodnih odločbah lahko zasledimo, da prevladuje slednje stališče. V korporacijskem pravu velja splošno načelo, da delniška družba praviloma ne more biti delničar lastne družbe. Slovenski zakonodajalec se je odločil, da kršitev določbe o prepovedi finančne asistence pomeni ničnost takšnih pravnih poslov. Določba je zastavljena zelo široko, tako da zajame prav vse posle, ki bi kakorkoli pomenili dajanje takšne finančne podpore, čemur pritrjuje tudi slovenska pravna teorija. V kolikor bi družba dala finančno asistenco v nasprotju z zakonom, ji ta priznava korporacijskopravni zahtevek, s katerim lahko družba od delničarja ali tretje osebe, kateremu je namenila finančno asistenco le-to zahteva nazaj. Korporacijskopravnemu zahtevku se priznava samostojna in posebna narava v korporacijskem pravu, kar pomeni, da je močnejši od vseh morebitnih zahtevkov, ki jih priznava obligacijsko pravo. V koncernskih povezavah družb veljajo zakonska pravila, za katere bi lahko sklepali, da lahko z njimi prepoved finančne asistence zaobidemo (npr. pravilo o t.i. »koncernskem privilegiju«). Slovenski zakonodajalec se je pri sprejemanju slovenskega zakona o gospodarskih družbah zgledoval po nemškem zakonu o gospodarskih družbah, kar pripelje do posledice, da sta si ureditvi dokaj podobni, ampak z nekaterimi velikimi razlikami. Medtem, ko nemško pravo dovoljuje finančno asistenco v pogodbenem koncernu, pa naša takšne možnosti ni predvidela. V slovenskem pravu ostaja finančna asistenca strogo prepovedana, kar pomeni, da prepovedi ne morejo zaobiti niti koncernske povezave družb.
Ključne besede: načelo ohranitve osnovnega kapitala, prepoved vračila vložka, vrnitev prepovedanih plačil, finančna asistenca, zaobidni posli, fiktivni posli, ničnost pravnega posla, koncernsko pravo, koncernski privilegij, korporacijski vrnitveni zahtevek, prevzemi, pridobivanje lastnih delnic, varstvo upnikov, delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo
Objavljeno v DKUM: 24.04.2024; Ogledov: 112; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

2.
Delovna zavzetost nadzornikov v družbah s kapitalsko naložbo države
Tine Novak, 2024, magistrsko delo

Opis: Nadzorniki v družbah s kapitalsko naložbo države imajo pomembno vlogo v strukturi organizacije, saj imajo nalogo nadzorovanja vodenja poslov družbe. Delovno zavzeti ljudje v funkciji nadzornika so nepogrešljiva sestavina organizacije, saj svoje prizadevanje usmerjajo v dobrobit organizacije, prav tako so delovno zavzeti ljudje bolj pozorni in osredotočeni na svoje odgovornosti, ki jih imajo. Analiza delovne zavzetosti v organizaciji omogoča globlji vpogled v delovanje organizacije in njenih članov. V Sloveniji so študije na področju delovne zavzetosti redke. V okviru raziskave smo ugotovili, da večina nadzornikov v družbah s kapitalsko naložbo države imenovanih s strani SDH-ja ocenjuje, da močno prispevajo k delovanju celotnega nadzornega sveta, prav tako pa se večina nadzornikov strinja, da je delo na funkciji nadzornika zahtevno. Rezultati so pokazali, da je stopnja delovne zavzetosti med nadzorniki v družbah s kapitalsko naložbo države imenovanih s strani SDH-ja visoka. Starostna struktura (p = 0,022) in delovne izkušnje na vodstvenih položajih (p = 0,023) sta bila dejavnika, ki sta bila statistično značilno povezana z delovno zavzetostjo nadzornikov. Spol, raven izobrazbe, število nadzorništev, skupna delovna doba, letni prihodki in lastna ocena prispevka k delovanju celotnega nadzornega sveta niso bili statistično značilni dejavniki povezani z delovno zavzetost nadzornikov. Kljub temu, da so nadzorniki v družbah s kapitalsko naložbo države imenovani s strani SDH-ja visoko delovno zavzeti, je potrebno še naprej ohranjati visoko stopnjo delovne zavzetosti oziroma strmeti k povečanju delovne zavzetosti z ustreznimi ukrepi. Še naprej je nujno izvajati študije na področju delovne zavzetosti saj nam te dajejo vpogled v trenutno stanje na področju delovne zavzetosti v organizaciji, prav tako pa nam omogočajo razumeti dinamiko dela in vpliva na posameznike in organizacije.
Ključne besede: Delovna zavzetost, nadzorniki, družba s kapitalsko naložbo države, SDH.
Objavljeno v DKUM: 23.04.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

3.
Problem oboroževanja prebivalstva in vloga civilne družbe v Republiki Sloveniji
Bruno Blažina, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: orožje, oborožitev, kriminaliteta, nasilje, civilna družba, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 75; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (392,68 KB)

4.
Nadzor nad slovensko vojsko - dileme in perspektive civilno vojaških [!] razmerij
Denis Čaleta, Andrej Anžič, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: slovenska vojska, nadzor, civilna družba
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 69; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (358,41 KB)

5.
6.
Vloga političnih elit pri zagotavljanju varnosti
Andrej Sotlar, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: varnost, politične elite, sodobna družba, nacionalna varnost, mednarodna varnost
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (232,49 KB)

7.
Uporaba metodologije seecgan za družbe z omejeno odgovornostjo
Sergej Šadl, 2023, magistrsko delo

Opis: V predmetnem delu smo se ukvarjali z vprašanjem uporabe indeksa SEECGAN na primeru družb z omejeno odgovornostjo. Indeks SEECGAN je metodologija za merjenje in ugotavljanje kakovosti korporativnega upravljanja podjetij, vendar je po svoji naravi in vsebini primarno prilagojen za javne delniške družbe. V Sloveniji v zadnjih letih opažamo trend zmanjševanja števila delniških družb. Zadnjih deset let se je število delniških družb zmanjšalo z 825 na 358, hkrati pa se povečuje število družb z omejeno odgovornostjo, ki spadajo med največje družbe v državi po obsegu prihodkov ali dobička. Tako so med petimi največjimi kar tri družbe z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju tudi: d. o. o.). Zaradi povečevanja pomembnosti d. o. o. jev v korporativnem svetu se postavlja vprašanje, ali je mogoče indeks SEECGAN uporabiti tudi za d. o. o. je in kakšne smiselne prilagoditve indeksa SEECGAN je treba opraviti, da bi zajel specifike narave d. o. o. ja, ki so na nekaterih področjih bistveno drugačne od delniških družb zaradi pravne ureditve po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1). Namen raziskave je bil identificirati in analizirati razlike med delniško družbo in d. o. o. jem z vidika sklopa tem in vprašanj indeksa SEECGAN, ki so relevantna za področje korporativnega upravljanja, ter ugotoviti, ali in kako je mogoče indeks SEECGAN prilagoditi, da bo smiselno ustrezno zaobjel tudi d. o. o je in njihove specifike. V nalogi smo kritično komentirali posamezna vprašanja indeksa SEECGAN z vidika njegove primernosti in ustreznosti z vidika d. o. o. jev, pri predlogih prilagoditev vprašanj indeksa pa smo izhajali predvsem iz Kodeksa upravljanja za nejavne družbe in Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države. Ugotovili smo, da bi bilo treba vsa vprašanja indeksa oblikovati tako, da bi bila jasna in enoznačna ali pa bi bilo jasno razvidno, kako naj se vprašanje točkuje ter ali je možna alternativna ali kompozitna sestava vprašanja in odgovora. Pri predlaganih prilagoditvah vprašanj smo ugotovili, da so prilagoditve v glavnem možne, vendar ne pri vsakem vprašanju indeksa. Podali smo tudi oceno, da Kodeks upravljanja za nejavne družbe, ki naj bi sicer bil uporaben za vse vrste nejavnih družb, ni povsem optimalen za najmanjše (mikro) enoosebne d. o. o. je, saj še vedno predvideva precej nesorazmernih obvez za take mikro družbe. Za velike, srednje in majhne družbe z omejeno odgovornostjo, ki imajo več družbenikov, pa je indeks SEECGAN s prilagoditvami lahko uporaben, saj omogoča medsebojno primerjavo med d. o. o. ji in tudi relativno dobro primerjavo z delniškimi družbami.
Ključne besede: indeks SEECGAN, metodologija SEECGAN, družba z omejeno odgovornostjo, korporativno upravljanje, kakovost upravljanja
Objavljeno v DKUM: 16.02.2024; Ogledov: 342; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (5,60 MB)

8.
Odlike vodenja v podjetju Autoclass d.o.o.
Irena Zmrzlikar, 2023, diplomsko delo

Opis: Direktor podjetja je kot »vrh piramide« in s svojo prezenco, osebnostjo in usmeritvami vpliva na vse zaposlene. Namenili smo se ugotoviti, kako direktor podjetja Autoclass, d. o. o., g. Siniša Jović, vidi sebe kot vodjo in kako ga v tej vlogi vidita njegova najožja sodelavca, vodji g. Janez Mahne in g. Rok Pevec. V teoretičnem delu smo uporabili metodo deskripcije in metodo kompilacije. Raziskali smo pojme vodenja, preverili, katere so odlike dobrega vodje in katere stile vodenja poznamo. Dotaknili smo se tudi teme karizme in narcisizma ter potencialnega prepletanja teh lastnosti pri vodjih. Nekaj besed smo namenili tudi teoriji vodenja manjših podjetij. V raziskovalnem delu smo sprva predstavili okolje in postavili raziskovalna vprašanja. Odgovore, potrebne za kvalitativno analizo, smo pridobili z intervjuji. Predstavili smo vprašalnik in pridobljene odgovore/rezultate ter odgovore na intervjuje. Skozi lastno raziskavo smo ugotovili, da je podjetje Autoclass, d. o. o., lahko zgled dobrega vodenja in odnosa med zaposlenimi ter da so bili rezultati naše raziskave zelo koristni. Iz zgodbe podjetja Autoclass, d. o. o., se lahko veliko naučimo in poskusimo to uporabiti v svojem okolju. V diskusiji smo se opredelili do ugotovitev raziskave in podali predloge za naprej.
Ključne besede: vodenje, odlike, stili vodenja, karizma, narcisizem, manjša družba
Objavljeno v DKUM: 15.01.2024; Ogledov: 192; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

9.
Pametna knjižnica
Špela Šuškovič, 2023, diplomsko delo

Opis: Pametna knjižnica je nov model knjižnice 21. stoletja. V diplomski nalogi smo jo na podlagi pregleda literature poskusili opisati in določiti njene temeljne sestavine ter prepoznati njen pomen v sodobni družbi. Temelj pametne knjižnice so prebojne tehnologije, kot so umetna inteligenca, robotika, internet stvari in obogatena ter navidezna resničnost, vendar pa mora pametna knjižnica vključevati še nekatere druge ključne elemente, ki se nanašajo na storitve, knjižničarje in uporabnike ter prostor in okolje. V zadnjem delu naloge smo prikazali primere integracije modernih tehnologij v slovenskih splošnih knjižnicah.
Ključne besede: pametna knjižnica, prebojne tehnologije, digitalna družba, digitalne kompetence, pametno mesto
Objavljeno v DKUM: 24.11.2023; Ogledov: 347; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

10.
Trajnostni razvoj za zmanjšanje družbene neenakosti s poudarkom na neenakosti spolov
Hana Frišek, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Trajnostni razvoj za zmanjšanje družbene neenakosti s poudarkom na neenakosti spolov smo se podrobneje seznanili z besedami, kot so trajnostni razvoj, družbene neenakosti, neenakosti med spoloma, krepitev ženske vloge, pravice žensk ipd. Osredotočili smo se na trajnostni razvoj ter ugotovili, da je pomemben za dobre možnosti za življenje in zadovoljevanje potreb naslednjih generacij z ekonomsko pravičnostjo, ohranjanjem okolja in virov ter družbene pravičnosti. Raziskovali smo ekonomsko, okoljsko in družbeno problematiko, s katerimi se srečujemo v današnjih časih, povezali smo problematiko s cilji trajnostnega razvoja in s tem možnosti reševanja teh problematik. Preučevano temo družbene neenakosti uvrstimo v družbeno problematiko in prav tako v ekonomsko, saj se neenakosti ne kažejo le med spoloma in v diskriminaciji, temveč tudi v ekonomskem smislu. Enakost žensk in moških ter krepitev ženske vloge ima velik vpliv v družbi, zato v diplomskem delu raziskujemo enakost spolov in s tem ciljev trajnostnega razvoja, ki zagotavljajo smernice za izboljšanje enakosti z interesi, ki se nanašajo na odpravo diskriminacije, z grajenjem na zdravih skupnostih s skupnimi cilji.
Ključne besede: trajnostni razvoj, neenakosti, neenakosti spolov, družba, krepitev žensk, pravice žensk
Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 369; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.65 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici