1. Povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenostjo za deloNives Lužar, 2021, magistrsko delo Opis: Namen pričujočega magistrskega dela je ugotoviti povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenostjo za delo. Da bi ugotovili, kakšna je povezanost med njima, smo v teoretičnem delu najprej predstavili pomen izobraževanja v sodobni družbi in njegove učinke, nato pa predstavili slovenski šolski sistem ter njegovo skladnost s konceptom družbe znanja. Izpostavili smo dve vplivni teoriji izobraževanja – teorijo človeškega kapitala in teorijo signaliziranja –, ter ju uporabili za razlago povezanosti formalne izobrazbe s kompetencami in usposobljenostjo posameznika.
Anketirali smo 205 zaposlenih posameznikov z dokončano 5., 6. ali 7. stopnjo izobrazbe s področja Dolenjske. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Rezultati analiz so pokazali na razpršena stališča anketirancev glede uporabnosti znanja, pridobljenega pri formalnem izobraževanju, pri delu in njegovem izoblikovanju človeškega kapitala. Njihova stališča pri opredeljevanju primarne funkcije izobraževanja pa so si bila dokaj enotna, saj je večina anketirancev kot najpomembnejšo funkcijo izobraževanja opredelila funkcijo, ki jo izpostavlja teorija človeškega kapitala. V družbenem okolju, kakršnega predstavlja Slovenija, smo na podlagi rezultatov analiz pripisali večjo napovedno vrednost teoriji človeškega kapitala. Z nadaljnjo analizo smo zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik glede na spol, stopnjo izobrazbe in stroko zaposlitve.
Ključne besede: izobraževanje, družba znanja, človeški kapital, teorija signaliziranja, teorija človeškega kapitala
Objavljeno v DKUM: 19.04.2021; Ogledov: 1077; Prenosov: 120
 Celotno besedilo (1,17 MB) |
2. Primerjava regionalne geografije slovenije v 5. in 9. razredu oš z aplikacijo formativnega spremljanja znanjaAlja Kosem, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi z naslovom Primerjava regionalne geografije Slovenije v 5. in 9. razredu z aplikacijo formativnega spremljanja znanja smo ugotavljali, koliko in katera znanja za pouk regionalne geografije Slovenije pridobijo učenci v 5. razredu pri predmetu družba, kjer v vsebinskem sklopu Ljudje v prostoru obravnavajo regionalno geografijo Slovenije. Ker naj bi se cilji in vsebine v osnovni šoli oz. v procesu izobraževanja vertikalno nadgrajevali s starostjo učencev tudi pri regionalni geografiji Slovenije, smo ugotavljali, koliko in kateri cilji in vsebine regionalne geografije Slovenije se v primerjavi s petim razredom ponovijo in kateri nadgradijo ali razširijo v devetem razredu, ko se ponovno pojavi ta vsebina. Magistrska naloga je lahko v pomoč učiteljem geografije, ki morajo v skladu s teorijo formativnega spremljanja znanja dobro poznati vertikalno grajenost učnih ciljev in vsebin. Še posebej to velja v primerih, kot je regionalna geografija Slovenije, kjer v osnovni šoli pride do konceptualno in vsebinsko (vsaj na videz) podobne obravnave v dveh razredih. V nalogi je predstavljen tudi konkretni primer formativnega spremljanja znanja v okviru obravnavane vsebine.
Ključne besede: družba, geografija, regionalna geografija Slovenije, formativno spremljanje znanja
Objavljeno v DKUM: 05.06.2019; Ogledov: 1250; Prenosov: 150
Celotno besedilo (3,83 MB) |
3. Neoliberalizem v geografskem izobraževanjuTina Podbevšek, 2018, magistrsko delo Opis: Neoliberalizem je politično ekonomska praksa, ki je postala vodilna doktirna našega časa. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavile kratko zgodovino neoliberalizma in njegove posledice, ki se odražajo v družbi in s tem tudi v šolstvu. Kot metoda analize obstoječega sistema pa postaja vse bolj mednarodno priznana kritična geografija, ki skozi etično in politično prizmo raziskuje ter razkriva razmerja moči in neenakosti v družbi. Prav tako preizprašuje obstoječo geografsko znanost in njene prakse poučevanja. Predstavile pa smo tudi vlogo kritičnih geografov in geografinj, ki morajo kot intelektualci in intelektualke (po)ostati glasniki družbenih sprememb in tako mlade usmerjati v kritično ter kreativno soustvarjanje pravične prihodnosti za vse.
V aplikativnem delu smo pod drobnogled vzele termine, ki so postali sestavni del geografskega izobraževanja in učnega načrta. S pomočjo kritične analize terminov kot so družba znanja, vseživljensko učenje, učenje učenja in trajnostni razvoj smo predstavile, kako lahko nekritična uporaba tovrstnega diskurza v geografski pouk vnaša vrednote, stališče in poglede na svet, ki podpirajo obstoječi neoliberalni gospodarski in politični sistem. Poleg tega smo podrobno predstavile dve alternativni metodi za poučevanje geografije in sicer kritično pismenost in participatorno akcijsko raziskovanje, ki sta primerni za uporabo pri poučevanju geografije. Obe lahko služita kot orodje za naslavljanje nepravičnosti v neoliberalnem sistemu in usmerjata k aktivni in pravični participaciji ne samo učencev in učenk temveč vseh udeleženih subjektov. S pomočjo empirične raziskave, ki izhaja iz teoretičnega in aplikativnega dela, pa smo na koncu predstavile še stališča intervjuvanih učiteljev in učiteljic geografije o tem, ali neoliberalizem vpliva na šolsko geografijo, kaj je za njih kritična geografija in ali se sami dojemamjo za aktiviste oz. aktivistke.
Ključne besede: neoliberalizem, kritična geografija, družba znanja, vseživljenjsko učenje, učenje učenja, trajnostni razvoj, kritična pismenost, participatorno akcijsko raziskovanje
Objavljeno v DKUM: 18.10.2018; Ogledov: 1515; Prenosov: 209
Celotno besedilo (2,07 MB) |
4. Analiza prisotnosti stebrov in elementov start-up ekosistema v Sloveniji in razlogi za odhod start-up podjetnikov iz Slovenije v tuje pospeševalnikeTanja Kožuh, 2016, magistrsko delo Opis: 21. stoletje označuje družba znanja, v kateri znanje predstavlja osnovni vir za razvoj novih idej, izdelkov, storitev in procesov z visoko dodano vrednostjo in sposobnostjo konkuriranja na globalnem trgu. V družbi znanja igrajo pomembno vlogo visoko izobraženi in ustvarjalni posamezniki, ki imajo edinstveno znanje, kompetence, izkušnje in povezave ter so dovolj podjetni in ambiciozni, da svoje ideje razvijejo v inovacije in nove podjeme z globalnim tržnim potencialom. Zanje smo v literaturi zasledili različna imena kot na primer novi mednarodni podjemi, od zagona globalni podjemi, visokotehnološka start-up podjetja, globalna start-up podjetja itd. Odločili smo se, da bomo v magistrski nalogi uporabili ime start-up podjetje. Start-up podjetje smo opredelili kot novonastalo podjetje, običajno mlajše od 3 let, ki izkorišča znanje za ustvarjanje novih inovativnih izdelkov ali storitev v pogojih izjemne negotovosti ter je od samega začetka usmerjeno na globalni trg. Globalno okolje, v katerem delujejo start-up podjetja, je izjemno negotovo in dinamično, stopnja preživetja start-up podjetij pa nizka. V splošnem velja, da naj bi devet od desetih start-up podjetij v prvih letih delovanja propadlo. Ker se za start-up podjetja v splošnem predpostavlja, da bodo v prihodnosti hitreje rasla kot ostala novoustanovljena podjetja ter da bodo ustvarila neproporcionalno več novih zaposlitev kot obstoječa podjetja, jim pripisujemo pomembno vlogo pri rasti gospodarstva. Prav zaradi njihove pomembne vloge so se v svetu pojavili novi načini podpore nastajanju in razvoju start-up podjetij, med katerimi je tudi start-up ekosistem. V Sloveniji imamo vzpostavljene temelje za razvoj nacionalnega start-up ekosistema, ki v zadnjih nekaj letih doživlja hiter in dinamičen razvoj. Podatki kažejo, da število start-up podjetij v Sloveniji narašča, raste pa tudi vrednost kapitalskih vložkov vanje. S ponudbo mednarodno primerljivih programov se krepi tudi inovativno in podporno okolje, kjer vodilno vlogo prevzemajo predvsem tehnološki parki, univerzitetni inkubatorji in podjetniški pospeševalniki, ki v okviru svojih programov povezujejo zasebne in javne vire financiranja, mentorstvo, strokovno podporo, podjetja in raziskovalne institucije ter zagotavljajo fleksibilne prostorske pogoje in infrastrukturo. Kljub temu pa ugotavljamo, da start-up podjetniki iz Slovenije odhajajo v start-up ekosisteme v tujino, zato smo se odločili, da start-up ekosistem v Sloveniji proučimo iz vidika celovitosti in sposobnosti zagotavljanja vseh pogojev, ki so potrebni za podporo start-up podjetjem.
Ključne besede: start-up podjetništvo, start-up podjetje, start-up ekosistem, podjetniški ekosistem, družba znanja, spill-over teorija podjetništva, Triple/Quadruple/Quintuple Helix, tehnološki park, univerzitetni inkubator, podjetniški pospeševalnik
Objavljeno v DKUM: 07.07.2016; Ogledov: 1700; Prenosov: 324
Celotno besedilo (6,61 MB) |
5. Upravljanje znanj z informacijskimi tehnologijami v družbi Aerodrom LjubljanaBoštjan Rakovec, 2014, magistrsko delo/naloga Opis: Razumevanje razlik med upravljanjem znanja in informacijsko tehnologijo je ključ do pravilne uporabe informacijske tehnologije za upravljanje znanja. Obstajajo stvari, ki jih lahko naredimo bolje s pomočjo tehnologije, in stvari, ki jih delamo bolje ljudje. Naloga managerjev in praktikov znanja je, da te razlike razumejo in da pri upravljanju znanja uporabijo pristop, ki je v določenem trenutku najbolj primeren. V tem delu smo z obravnavanjem teoretičnih spoznanj pokazali na dejavnike, ki vplivajo na upravljanje znanja in izbiro informacijske tehnologije. Z metodo strukturiranega intervjuja smo raziskali primernost informacijskih tehnologij za upravljanje znanja v majhnih skupinah v družbi Aerodrom Ljubljana, d. d. S sintezo teoretičnih spoznanj in rezultatov kvalitativne raziskave smo predlagali izboljšave pri uporabi informacijske tehnologije za upravljanje znanja v majhnih skupinah.
Ključne besede: upravljanje znanja, socialna omrežja, družba znanja, informacijske tehnologije, wiki
Objavljeno v DKUM: 05.03.2015; Ogledov: 2029; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,32 MB) |
6. KOMPETENCE VZGOJITELJEV IN VZGOJITELJIC PREDŠOLSKIH OTROKNina Skudnik, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Kompetence vzgojiteljev in vzgojiteljic predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem je predstavljen položaj, pomen in vloga vzgojitelja ter položaj predšolske vzgoje, vključno z načeli in cilji ter izobrazbeno strukturo vzgojiteljev na zakonski osnovi. Nato je predstavljena povezava med družbo znanja in kompetencami, ki zajema tudi nove vloge vzgojitelja ter izhodišča za oblikovanje kompetenc. Sledijo različne teorije in opredelitve kompetenc ter predstavitev kompetenc po ravneh. Te zajemajo ključne, splošne in specifične kompetence. Nadalje je predstavljen in razdelan profesionalni razvoj vzgojitelja, ki vključuje izobraževanje, značilnosti in modele ter načela profesionalnega razvoja. Drugi del je empirični. Z anketnimi vprašalniki smo želeli ugotoviti, kako so razvite kompetence vzgojiteljev ter proučiti različne dejavnike, ki k razvoju le-teh prispevajo in vplivajo nanje. Pri tem smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja, proučevanje na nivoju opisovanja stanja. Ugotovili smo, da vzgojitelji svoje kompetence ocenjujejo relativno dobro. Znotraj nekaterih področij se sicer še pojavljajo šibkosti, a se je izkazalo, da se vzgojitelji tega zavedajo. Za najbolj razvito se je pokazalo področje komunikacije in odnosov, najslabše pa so vzgojitelji ocenili področje sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem. Na področju izobraževanja se je pokazalo, da v največji meri k razvoju kompetenc prispeva praksa in izkušnje. Vzgojitelji v splošnem menijo, da se dovolj vključujejo v različne oblike razvijanja lastnih kompetenc. Pri preverjanju povezave med delovno dobo in razvitostjo posameznih področij kompetenc se je pokazalo, da na vseh področjih, razen na področju organizacije in vodenja, obstaja povezava – pri vzgojiteljih z višjo delovno dobo je tudi razvitost kompetenc večja.
Ključne besede: pomen in vloga vzgojitelja, družba znanja, kompetence, ključne kompetence, splošne kompetence, specifične kompetence, profesionalni razvoj (vzgojitelja).
Objavljeno v DKUM: 18.12.2012; Ogledov: 9877; Prenosov: 2249
Celotno besedilo (1,11 MB) |
7. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA PRI PREDMETU DRUŽBA V 4. RAZREDUJasmina Matjašič, 2011, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi opredeljujemo preverjanje in ocenjevanje ter specifičnosti le-tega pri predmetu družba v 4. razredu. Magistrska naloga je razčlenjena na teoretični in empirični del.
V prvem, teoretičnem delu naloge, smo najprej predstavili opredelitev pojmov preverjanje in ocenjevanje ter opisali in analizirali različne vrste in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja, pri čemer smo poudarek namenili avtentičnim in alternativnim oblikam. V nadaljevanju smo predstavili različne taksonomije, ki so učiteljem v pomoč pri načrtovanju in izvajanju preverjanja in ocenjevanja znanja. Nato sledi predstavitev kratkega pregleda razvoja preverjanja in ocenjevanja znanja ter trenutnega stanja na tem področju. Opisali smo tudi, kako se je od leta 1959, ko je izšla 1. zakonodaja o osnovni šoli, spreminjalo področje preverjanja in ocenjevanja in kakšne so smernice za prihodnost. Posebno pozornost smo v tretjem poglavju namenili predmetu družba, specifičnosti predmeta družba, izhodiščem za preverjanje in ocenjevanje pri tem predmetu ter pristopom in razlikam pri preverjanju in ocenjevanju skozi čas.
V drugem delu naloge prikazujemo rezultate empirične raziskave, ki je bila opravljena na samostojnem vzorcu učiteljev 4. razreda devetletnih osnovnih šol. Preučili smo: interes učiteljev za poučevanje predmeta družba v 4. razredu; cilje učiteljev pri preverjanju in ocenjevanju znanja; pogostost uporabe posameznih oblik ocenjevanja znanja; pogostost uporabe avtentičnih in alternativnih oblik preverjanja znanja; uresničevanje sprotnega preverjanje znanja; sestavljanje pisnih preizkusov znanja; usposobljenost učiteljev za preverjanje in ocenjevanje znanja ter dodatno izobraževanje na tem področju. Analiza zajema primerjavo in obstoj razlik med učitelji glede na delovno dobo, strokovni naziv učitelja in priljubljenost poučevanja predmeta družba.
Dobljeni rezultati so pokazali, da so po priljubljenosti poučevanja učitelji izmed osmih učnih predmetov v 4. razredu predmet družba uvrstili na četrto mesto. Najbolj pomembna cilja, ki si jih učitelji zastavijo pri preverjanju in ocenjevanju znanja, sta: učitelju pridobiti povratno informacijo za sprotno spremljanje napredka pri učencih ter učencem posredovati povratno informacijo o razvoju in napredku. Učitelji pri ocenjevanju znanja najpogosteje uporabljajo ustno obliko, pri preverjanju znanja pa se izmed avtentičnih oblik najpogosteje odločajo za raziskovanje, izmed alternativnih oblik pa za simulacijo. Večini učiteljem uspe uresničevati sprotno spremljanje napredka pri učencih, največ pa se jih odloča za preverjanje znanja po obravnavi učne snovi. Učiteljem je pri sestavljanju preizkusov znanja v največjo pomoč Bloomova taksonomija in standardi znanja iz učnega načrta. Največ učiteljev sestavlja kriterije za ocenjevanje znanja znotraj strokovnih aktivov. Učitelji se večinoma počutijo dovolj usposobljene za preverjanje in ocenjevanje pri predmetu družba in le tretjina izmed njih se je do sedaj že dodatno izobraževala iz tega področja, polovica pa jih čuti potrebo po dodatnem izobraževanju.
Ključne besede: osnovna šola, predmet družba, preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, učitelj
Objavljeno v DKUM: 22.11.2011; Ogledov: 11133; Prenosov: 1156
Celotno besedilo (2,23 MB) |
8. VLOGA ZNANJA V DELOVANJU SODOBNIH PODJETIJNataša Pivec, 2011, magistrsko delo/naloga Opis: Sodobno poslovno okolje je povzročilo nastanek družbe znanja ter posledično preobrazbo in razvoj podjetij, katerih temeljni vir in dejavnik uspešnega delovanja je postalo relevantno znanje posameznika, skupine in celotnega podjetja. Podjetja so na ta način postavljena pred izziv, kako uspešno prepoznati, razviti in obvladati relevantno znanje. V ta namen se pravilom poslužujejo koncepta učečega se podjetja in procesa upravljanja z znanjem.
V okviru magistrske naloge smo preučili vlogo znanja v delovanju sodobnih podjetij. Posebno pozornost smo usmerili na proučevanje vpliva procesa razvijanja znanja na delovanje podjetja. Naloga vsebuje teoretične osnove, ki so povzete po izkušnjah in spoznanjih domačih in tujih avtorjev ter praktične osnove, pridobljene na podlagi primarnega pridobivanja podatkov med slovenskimi podjetji.
Teoretični del smo razdelili na šest poglavij. V prvem poglavju smo se osredotočili na pojasnjevanje osnovnih značilnosti družbe znanja ter navedli temeljne razlike med industrijsko družbo in novo nastalo družbo. Pojasnili smo značilnosti delovanja podjetja v sodobnem okolju, pri tem smo izpostavili značilnosti sodobne organizacijske strukture in kulture ter procesne zasnove podjetja. V drugem poglavju smo se osredotočili na učeče se podjetje, opredelili smo temeljne značilnosti, navedli različne pristope pri uresničevanju koncepta učečega se podjetja ter posebno pozornost posvetili pojasnjevanju razvoja učečega se podjetja v slovenskem poslovnem okolju. V tretjem poglavju smo podali temeljna spoznanja s področja znanja, kot so: opredelitve, razvrščanje in temeljne koristi, ki nastajajo v podjetju na temelju znanja. V naslednjem poglavju smo se osredotočili na problematiko intelektualnega kapitala z vidika strukture in meritvenega postopka. Najobsežnejše poglavje obsega področje upravljanja z znanjem, kjer smo opredelili osnovne značilnosti upravljanja z znanjem, navedli razloge za uvedbo upravljanja z znanjem v podjetje, oblikovali in pojasnili celovit proces upravljanja z znanjem ter navedli temeljne značilnosti upravljanja z znanjem v slovenskih podjetjih. V zadnjem poglavju smo pojasnili vpliv znanja na ustvarjanje trajne konkurenčne prednosti, ki posledično vpliva na izboljšano delovanje podjetja.
V empiričnem delu naloge smo na podlagi primarne raziskave, proučili vlogo znanja v slovenskih podjetjih. Na ta način smo pridobili podatke o razširjenosti koncepta učečega se podjetja ter vlogi in pomenu intelektualnega kapitala med slovenskimi podjetji. Opravljena raziskava nam je posredovala tudi odgovore na vprašanje ali organizacijska kultura in struktura vplivata na razvijanje znanja ter na temeljno raziskovalno vprašanje ali učinkovit proces razvijanja znanja vpliva na izboljšano delovanje podjetja.
Ključne besede: Družba znanja, sodobno podjetje, koncept učečega se podjetja, intelektualni kapital, upravljanje z znanjem, prednosti na temelju znanja.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2011; Ogledov: 3892; Prenosov: 581
Celotno besedilo (1,34 MB) |
9. MERJENJE INTELEKTUALNEGA KAPITALA V SLOVENSKI VOJSKIŠpela Klemenčič, 2010, diplomsko delo Opis: V zadnjih petnajstih letih je intelektualni kapital postavil temelje, na katerih sloni tako prihodnost kot razvoj organizacij. Številne raziskave so pokazale, da je uspešnost in učinkovitost organizacije odvisna od uspešnosti in učinkovitosti menedžmenta človeškega kapitala, apliciranega v procese, modele, sisteme, relacije in koncepte podjetja. Omenjene povezave danes imenujemo intelektualni kapital, ki se vedno bolj uveljavlja kot sinonim najuspešnejših organizacij. Na osnovi teh dejstev se tudi profesionalizem vojaške organizacije lahko (če že ne mora) postavlja v okvir intelektualnega kapitala.
Na podlagi uveljavljenih metod merjenja intelektualnega kapitala, ob upoštevanju specifičnosti vojaškega poklica ter sprejetih strategij organizacije, bomo razvili sistem za merjenje intelektualnega kapitala v Slovenski vojski. Celoten sistem intelektualnega kapitala, to je struktura, temeljni indikatorji ter način merjenja in izkazovanja intelektualnega kapitala, se lahko razvija individualno glede na cilje in usmeritve organizacije. Pri tem je treba dobro razumeti koncept intelektualnega kapitala kot tudi koncepte, ki stojijo za njim. To bomo dosegli z opredelitvijo temeljnih pojmov, katerih razvoj v ekonomiji znanja ruši tradicionalna pravila menedžmenta in hkrati spreminja tudi njegov globlji pomen. Na podlagi razumevanja omenjenih konceptov bomo oblikovali sistem intelektualnega kapitala za Slovensko vojsko, ki bo sicer temeljil na že uveljavljeni metodologiji slovenske avtorice Renate Mihalič, vendar kot že rečeno, bo metoda prilagojena značilnostim organizacije. Metodo bomo aplicirali v realno okolje, kjer bodo indikatorje posameznih kategorij intelektualnega kapitala ocenjevali ljudje na vodilnih položajih, hkrati pa bomo v sklopu socialnega kapitala vprašalnike razdelili tudi zaposlenim v Slovenski vojski, s čimer si bomo ustvarili popolnejšo sliko o delovanju organizacije. Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov in preučitve strokovne literature bomo dosegli cilj diplomske naloge, to je ocena intelektualnega kapitala v Slovenski vojski.
Ključne besede: Intelektualni kapital, Slovenska vojska, socialni kapital, družba znanja
Objavljeno v DKUM: 26.11.2010; Ogledov: 2412; Prenosov: 221
Celotno besedilo (2,08 MB) |
