| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
MEJA DAVČNE KONKURENČNOSTI MED SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM, KAPITALSKO DRUŽBO IN OSEBNO DRUŽBO
Marjana Leva Bukovnik, 2011, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava davčno konkurenčnost med družbo z omejeno odgovornostjo, družbo z neomejeno odgovornostjo ter samostojnim podjetnikom. V nalogi so predstavljene metode za davčno optimiranje. Obravnavano je davčno načrtovanje in davčno administriranje. Predstavljene so možnosti, ki omogočajo kreativnost davčnega optimiranja ob upoštevanju davčnih predpisov okolja, v katerem se davčni zavezanec udejstvuje. Posamezna pravnoorganizacijska oblika je analizirana s statusnega, davčnega in računovodskega vidika. V osrednjem delu magistrska naloga obravnava primerjavo neposredne obdavčitve posamezne pravnoorganizacijske oblike. Predstavljeni so modeli izračuna davčnih obremenitev ob upoštevanju specifike gospodarske družbe in samostojnega podjetnika, prav tako je analizirana obdavčitev izplačila dobička družbenikom. V zadnjem poglavju so analizirani razlogi za prenehanje opravljanja dejavnosti s. p. in prikazani načini prenehanja, med katerimi je večji poudarek namenjen statusnemu preoblikovanju samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo.
Ključne besede: davčna konkurenčnost, samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, družba z neomejeno odgovornostjo, statuno preoblikovanje
Objavljeno: 22.11.2011; Ogledov: 1673; Prenosov: 432
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

4.
5.
6.
7.
IZBIRA NAJPRIMERNEJŠE STATUSNO PRAVNOORGANIZACIJSKE OBLIKE KMETIJE
Zorica Knežević, 2014, diplomsko delo

Opis: Na 10 ha veliki kmetiji v okolici Ljubljane želimo izbrati najprimernejšo statusno pravno organizacijsko obliko glede na možnosti kmetije. Povpraševanje po domačih in ekoloških izdelkih se povečuje, samooskrba z zelenjavo je nizka, slovenska ponudba tovrstnih izdelkov pa prenizka. V letu 2012 je bila stopnja samooskrbe nekoliko pod povprečjem zadnjih petih let in je bila ocenjena na 34 % (v povprečju zadnjih petih let 35 %) in pri sveži zelenjavi 45 % (Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2012). Za določitev najprimernejše organizacijske oblike na kmetiji bomo izbirali med kmetijskim gospodarstvom, dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, samostojnim podjetništvom, družbo z neomejeno odgovornostjo in družbo z omejeno odgovornostjo. Popestritev dela na kmetiji in dodatni ekonomski učinek nam nudita izkoriščanje še neizkoriščenih možnosti, kar kmetijstvo vsekakor je. Cilj naloge je obstoječe možnosti, znanje in voljo do dela, ki jih imamo na kmetiji, ter naše izdelke ponuditi trgu, s čimer bi zadovoljili del povpraševanja po tovrstnih izdelkih in obenem ustvarili dohodek na kmetiji. Cilj naloge je izkoristek le dela kmetije za pridelavo zelenjave ter ni mišljen kot pridelava in predelava na veliko. Odvisno od ekonomskih in ostalih razmer bi v nadgradnji naloge opisali nadaljnje možne širitve/nadgradnje izdelkov in storitev na kmetiji v odvisnosti od oblike registracije dejavnosti.
Ključne besede: statusno organizacijska oblika na kmetiji, dopolnilna dejavnost na kmetiji, samostojno podjetništvo, družba z neomejeno odgovornostjo, družba z omejeno odgovornostjo
Objavljeno: 03.07.2014; Ogledov: 764; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (578,59 KB)

8.
USTANOVITEV IN PRENEHANJE DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO V PRIMERJAVI Z DRUŽBO Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO
Patricija Zorko, 2014, diplomsko delo

Opis: Danes vedno več ljudi odloča za ustanovitev lastnega podjetja. Zato pa moramo imeti kar nekaj znanja. V tem diplomskem seminarju smo preučili splošne značilnosti obeh izbranih gopodarskih družb, in sicer smo se osredotočili na družbo z neomejeno odgovornostjo ter družbo z omejeno odgovornostjo. Potem ko smo preučili ustanovitev in prenehanje obeh družb, smo njune značilnosti tudi medsebojno primerjali. Prikazali smo tudi bilance stanja za obe družbi, tako v družbi z neomejeno odgovornostjo, kot tudi v družbi z omejeno odgovornostjo.
Ključne besede: Družba z neomejeno odgovornostjo, družba z omejeno odgovornostjo, ustanovitev, prenehanje, primerjava, bilanca stanja
Objavljeno: 13.08.2014; Ogledov: 725; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (291,66 KB)

9.
Posebnosti pravnega položaja komanditista
Filip Breznik, 2018, diplomsko delo

Opis: Komanditna družba je osebna družba, v kateri se združujeta dve vrsti družbenikov, pri kateri ima vsak od njiju različni vlogi. Po temeljni zasnovi je upravljanje družbe v rokah komplementarjev, kapital pa družbi zagotavljajo komanditisti. Komplementarji so za obveznosti družbe osebno in neomejeno odgovorni, komanditisti pa praviloma za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Za urejanje notranjih pravnih razmerij med družbeniki velja načelo pogodbene svobode, tako da lahko ta razmerja uredijo družbeniki z družbeno pogodbo drugače, kot jih ureja zakon. Nasprotno pa pri pravnih razmerij družbenikov do tretjih velja kogentna pravna ureditev, predvsem zato, da se varujejo interesi upnikov in varnosti pravnega prometa. Diplomsko delo sistematično obravnava pravni položaj komanditista, vključno z njegovimi specifikami, ob tem pa ga tudi primerja s pravnim položajem komplementarja. V uvodu je predstavljena zgodovina komanditne družbe, ki sega v čas srednjega veka, in njen razvoj do današnjega časa. Sledi obravnava nomotehnične ureditve pravnega položaja komanditista, ki se razlikuje od nomotehnične ureditve pravnega položaja komplementarja, saj se zanj uporabljajo določbe, ki veljajo za položaj družbenika v d.n.o. Pravni položaj komanditista je izrecno urejen v poglavju o k.d. V nadaljevanju je predstavljena ustanovitev same k.d. in njeno preoblikovanje, do katerega pride v primeru sprememb personalnega substrata družbe. Osrednji del diplomskega dela predstavlja analiza posebnosti pravnega položaja komanditista v luči zakonskih določb ZGD-1 v poglavju o k.d. Analiza je razdeljena na dva dela, in sicer na analizo posebnosti pravnega položaja komanditista v notranjih pravnih razmerjih s komplementarjem in na analizo posebnosti v zunanjih pravnih razmerjih komanditista do tretjih oseb. Posamezni instituti so predstavljeni in primerjani z nemškim pravnim redom, saj je temeljna zasnova k.d. prevzeta iz nemškega prava, če izvzamemo ureditev o pravni osebnosti družbe in izključitvi komanditista iz vodenja družbe.
Ključne besede: komanditna družba, osebne družbe, komanditist, komplementar, družba z neomejeno odgovornostjo, družbena pogodba.
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 490; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici