| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 403
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Posebnosti pravnega položaja komanditista
Filip Breznik, 2018, diplomsko delo

Opis: Komanditna družba je osebna družba, v kateri se združujeta dve vrsti družbenikov, pri kateri ima vsak od njiju različni vlogi. Po temeljni zasnovi je upravljanje družbe v rokah komplementarjev, kapital pa družbi zagotavljajo komanditisti. Komplementarji so za obveznosti družbe osebno in neomejeno odgovorni, komanditisti pa praviloma za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Za urejanje notranjih pravnih razmerij med družbeniki velja načelo pogodbene svobode, tako da lahko ta razmerja uredijo družbeniki z družbeno pogodbo drugače, kot jih ureja zakon. Nasprotno pa pri pravnih razmerij družbenikov do tretjih velja kogentna pravna ureditev, predvsem zato, da se varujejo interesi upnikov in varnosti pravnega prometa. Diplomsko delo sistematično obravnava pravni položaj komanditista, vključno z njegovimi specifikami, ob tem pa ga tudi primerja s pravnim položajem komplementarja. V uvodu je predstavljena zgodovina komanditne družbe, ki sega v čas srednjega veka, in njen razvoj do današnjega časa. Sledi obravnava nomotehnične ureditve pravnega položaja komanditista, ki se razlikuje od nomotehnične ureditve pravnega položaja komplementarja, saj se zanj uporabljajo določbe, ki veljajo za položaj družbenika v d.n.o. Pravni položaj komanditista je izrecno urejen v poglavju o k.d. V nadaljevanju je predstavljena ustanovitev same k.d. in njeno preoblikovanje, do katerega pride v primeru sprememb personalnega substrata družbe. Osrednji del diplomskega dela predstavlja analiza posebnosti pravnega položaja komanditista v luči zakonskih določb ZGD-1 v poglavju o k.d. Analiza je razdeljena na dva dela, in sicer na analizo posebnosti pravnega položaja komanditista v notranjih pravnih razmerjih s komplementarjem in na analizo posebnosti v zunanjih pravnih razmerjih komanditista do tretjih oseb. Posamezni instituti so predstavljeni in primerjani z nemškim pravnim redom, saj je temeljna zasnova k.d. prevzeta iz nemškega prava, če izvzamemo ureditev o pravni osebnosti družbe in izključitvi komanditista iz vodenja družbe.
Ključne besede: komanditna družba, osebne družbe, komanditist, komplementar, družba z neomejeno odgovornostjo, družbena pogodba.
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 927; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

42.
Predstavitev družbenih konceptov s sredstvi sodobnega grafičnega in industrijskega oblikovanja
Matic Ačko, 2018, magistrsko delo

Opis: Naloga obravnava družbene koncepte oz. problematike, natančneje diskriminacijo, ignoranco in konformizem, kot da so le-ti blagovne znamke. Za vsak pojem sem oblikoval grafično podobo ter produkt po načelih in znotraj stilov sodobnega grafičnega in industrijskega oblikovanja. Zaradi svoje inovativnosti in specifičnost tega pristopa sem moral klasične oblikovalske metode nekoliko prilagoditi temu projektu. Nastala je serija del, ki s svojo večplastnostjo in konceptualnim preskokom v gledalcih vzbudi premislek o obravnavanih družbenih konceptih, hkrati pa tudi premislek o uporabi in zlorabi sodobnega oblikovanja v namene trženja in golega generiranja profita.
Ključne besede: Oblikovanje, družba, diskriminacija, ignoranca, konformizem
Objavljeno: 11.07.2018; Ogledov: 533; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (11,01 MB)

43.
Vrednotenje modela in delovanja nacionalne digitalne koalicije: primer Republike Slovenije
Ana Pleško, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu raziskujemo model in delovanje Slovenske digitalne koalicije (SDK) ter različne poglede deležnikov, ki so vanjo vključeni. V uvodnem delu opišemo strateške dokumente na področju vloge in razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije in informacijske družbe. Na podlagi obstoječih dokumentov in empiričnih podatkov, pridobljenih prek strukturiranih intervjujev, ter po analizi prednosti, slabosti, nevarnosti in izzivov s strani različnih deležnikov ocenimo model in delovanje SDK, v okviru raziskovalnega dela pa je izvedena tudi primerjalna analiza nacionalnih digitalnih koalicij držav članic Evropske unije. Rezultati so pokazali, da je model SDK vzpostavljen po smernicah Evropske komisije, delovanje vzpostavljene SDK pa še ni optimalno in ne izkorišča vseh potencialov delovanja.
Ključne besede: nacionalna digitalna koalicija, informacijska družba, Digitalna Slovenija 2020
Objavljeno: 10.07.2018; Ogledov: 574; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

44.
Pomen informacijske pismenost za informacijsko družbo
Alenka Medvešek, 2018, magistrsko delo

Opis: Učinkovita uporaba informacij in znanj v današnjem času predstavlja temelj za vseživljenjsko učenje in igra pomembno vlogo pri osebnem ter poklicnem razvoju. Izobraževanje, za uporabo informacij in razvijanje informacijske pismenosti, postaja vse bolj izstopajoča potreba v sodobnem življenju. Informacijska pismenost je proces, ki se v bistvu nikoli ne konča, saj se mora posameznik prilagajati razvoju informacijske družbe, če želimo biti učinkoviti in uspešni v njej. Informacijska pismenost zajema poznavanje informacijske tehnologije, njeno razumevanje in uporabo ter pridobivanje informacij. Pri informacijski pismenosti gre za zbirko različnih vrst znanj potrebnih za delo z različnimi tipi informacij in tehnologijami. V prvem delu magistrskega dela smo prikazali pomen informacijske pismenosti za informacijsko družbo. Prvem smo predstavili informacijsko družbo, pomen poznavanja informacijskih tehnologij in našteli glavne prednosti in slabosti informacijske komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT). Opredelili smo učinke in posledice uporabe IKT v informacijsi družbi. V tretjem poglavju smo podrobneje opredelili pojem informacijska pismenost. V nadaljevanju smo predstavili raziskavo na področju informacijske pismenosti, kjer nas je zanimalo, kako se bomo v prihodnosti soočali s to tematiko, ter katere veščine bo potrebno osvojiti v prihodnosti. V drugem delu magistrskega dela, ki temelji na empirični raziskavi, smo proučevali informacijsko pismenost med mlajšo in starejšo populacijo.
Ključne besede: informacijska družba, vrste pismenosti, trendi, soočenje prihodnosti in veščin, IKT znanje sodobnih družb, uporaba kompetenc.
Objavljeno: 06.07.2018; Ogledov: 779; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

45.
Pravni položaj tihega družbenika
Jaka Premzel, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo pričnem s predstavitvijo zgodovine tihe družbe, kjer na kratko opišem njen razvoj od srednjega veka. Sledi poglavje, kjer so predstavljene njene pravne lastnosti, pri čemer vsako izmed njih opišem. Omenim, da gre za osebno družbo, ki pa ima veliko pravnih posebnosti v primerjavi z vsemi ostalimi družbami. Kot prvo, ne gre za pravno osebo, kar pomeni, da sama ne prevzema pravic in obveznosti. Tiha družba tudi nima lastnega premoženja in se ne vpisuje v register. Delitev obsega tipično ter atipično obliko, pri čemer slednja nastane s preoblikovanjem pogodbe o zaposlitvi v družbeno pogodbo. Osrednje poglavje diplomske naloge predstavlja analiza pravnega položaja tihega družbenika. Natančno opredelim pravice in obveznosti, ki jih pridobi s samo sklenitvijo pogodbe o ustanovitvi tihe družbe. Podrobna analiza obsega tudi primerjavo položaja tihega družbenika z drugimi pravni redi. Korporacijski pravici, ki ju pridobi tihi družbenik, sta pravica do udeležbe na dobičku nosilca tihe družbe in pravica do obveščenosti. Korelativ pravicam predstavlja obveznost vplačila premoženjskega vložka. To vplačilo se opravi neposredno v podjetje nosilca tihe družbe, kar predstavlja eno izmed odločujočih razlik s pravnim položajem komanditista pri komanditni družbi. Sledi opis razmerja, ki ga ima tihi družbenik z nosilcem tihe družbe. Osredotočim se na kogentna določila zakona, ki jih pogodbenika ne moreta zaobiti z družbeno pogodbo. Firmsko pravo, ki običajno nima precejšnje vloge pri gospodarskih družbah, ima pri tihi družbi velik pomen. Pojasnim, da tihi družbenik ne sme biti omenjen v firmi tihe družbe, saj bi to pomenilo, da solidarno odgovarja z vsem premoženjem za obveznosti, ki nastanejo iz poslovanja nosilca tihe družbe. Pri omenjenih poglavjih svoje navedbe utemeljim z domačo in tujo pravno teorijo ter sodno prakso. V nadaljevanju pojasnim pravni položaj tihega družbenika ob prenehanju tihe družbe in njegova upravičenja do nosilca tihe družbe. Izpostavim tudi posebnosti, ki zadevajo položaj tihega družbenika v primeru stečaja nosilca tihe družbe. Sledi poglavje, kjer tiho družbo primerjam s parciaričnim posojilom, saj sta instituta zelo podobna, a imata pravne lastnosti, ki omogočajo razlikovanje. Kot temeljna razlika se navaja dejstvo, da je tiha družba institut korporacijskega prava, medtem ko je parciarično posojilo obligacijsko-pravno razmerje. V zaključnem delu naloge razčlenim mnenje Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlade RS) glede predloga zakona o spremembi zakona o gospodarskih družbah. Slednji je določbe tihe družbe razveljavil v upanju, da bi v poslovni praksi prišlo do manjšega števila zlorab upnikov v podobnih situacijah. Predstavim tudi vidik ustavnega sodišča Republike Hrvaške, ki se je soočilo s podobnimi očitki v zvezi s tiho družbo.
Ključne besede: tiha družba, tihi družbenik, pravice in obveznosti tihega družbenika, nosilec tihe družbe, parciarično posojilo
Objavljeno: 28.05.2018; Ogledov: 1477; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (806,78 KB)

46.
Interpretationen der Aufklärung in zeitgenössischen ungarischen historischen Romanen
Gyula Laczházi, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Interpretacije razsvetljenstva v sodobnem madžarskem zgodovinskem romanu Razprava z obravnavo sodobnih madžarskih zgodovinskih romanov, ki se dogajajo okoli leta 1800, išče odgovor na vprašanje, kako si je mogoče s perspektive sodobnosti razlagati dediščino razsvetljenstva. Pri analizi romanov Minervino skrivališče Lászla Mártona, Venerina pot Róberta Hásza in Nagačeni barbar Gergelya Péterfyja upošteva različne pojavne oblike kritičnega in afirmativnega odnosa do razsvetljenstva. Povečano zanimanje književnikov za čas okoli leta 1800, o katerem pričajo ti romani, je tesno povezano s sedanjimi debatami o razsvetljeni modernosti. Predstavitev tega obdobja v obravnavanih delih prispeva tudi k bogatitvi kulturnega spomina na preteklost. Analiza kaže, da se romani ne ločijo le tematsko, marveč tudi glede implicirane vloge bralca.
Ključne besede: razsvetljenstvo, zgodovinski roman, napredek, habsburška monarhija, skrivna družba
Objavljeno: 28.02.2018; Ogledov: 386; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (473,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

47.
Izbira pravnoorganizacijske oblike podjetja na začetku podjetniške poti
Aleš Pintarič, 2018, magistrsko delo

Opis: Ena od prvih in najpomembnejših odločitev posameznika na začetku podjetniške poti je, katero pravnoorganizacijsko obliko podjetja bo izbral. V praksi se posamezniki po večini odločajo med oblikama samostojni podjetnik in družba z omejeno odgovornostjo, zato bomo v magistrskem delu raziskali, zakaj se odločajo za eno ali drugo možnost, oziroma kateri dejavniki pri njihovi odločitvi prevladujejo. Primarni cilj magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri ključni dejavniki vplivajo na izbiro pravnoorganizacijske oblike podjetja na začetku podjetniške poti ter kateri so trije povprečno najvišje ocenjeni dejavniki vpliva na odločitev posameznika za s. p. in kateri so trije povprečno najvišje ocenjeni dejavniki vpliva na odločitev posameznika za d. o. o. Raziskava je pokazala, da število zaposlenih vpliva na izbiro pravnoorganizacijske oblike, in sicer največ s.p.-jev ima samo enega zaposlenega, največ d. o. o.-jev pa več kot štiri zaposlene. Ugotovili smo, da pri samostojnih podjetnikih na izbiro pravnoorganizacijske oblike na začetku podjetniške poti najbolj vplivajo dejavniki: upravljanje in poslovanje, obdavčitev dobička ter poslovni račun. Pri ustanoviteljih družb z omejeno odgovornostjo pa na izbiro pravnoorganizacijske oblike na začetku podjetniške poti najbolj vplivajo dejavniki: osebna odgovornost, dobiček ter ugled in zaupanje na trgu.
Ključne besede: samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, izbira pravnoorganizacijske oblike, začetek podjetniške poti
Objavljeno: 23.02.2018; Ogledov: 791; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

48.
Sociološki vidiki dojenja v javnosti
Sara Savec, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Dojenje v javnosti je v današnjem svetu v različnih državah različno sprejeto. Nekatere države ga prepovedujejo z zakonom, spet druge pa ga spodbujajo in zagovarjajo. Doječa mater se v obdobju dojenja sooča z mnogimi težavami, med katere uvrščamo tudi občasno potrebo po dojenju v javnosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako družba sprejema dojenje v javnosti in kakšna je v resnici povezava med dojenjem in družbo. Raziskovalna metodologija: Uporabljeni sta bili deskriptivna in primerjalna metoda dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 23 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 150 anketirancev, od tega 75 žensk in 75 moških. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s pomočjo programa Excel, prikazali pa smo jih z uporabo grafikonov. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da pri sprejemanju dojenja v javnosti ni bistvenih razlik med spoloma. Tudi verni posamezniki in desno politično usmerjeni ljudje dojenje v javnosti v večini primerov sprejemajo. Družba meni, da dojenje vpliva tudi na osebnostni razvoj posameznika in da v Sloveniji ne potrebujemo zakona, ki bi prepovedoval dojenje na javnih mestih. Sklep: Splošno gledano je dojenje v javnosti v Sloveniji dobro sprejeto. Ozaveščanje ljudi o pomenu dojenja tako za otroka, kot tudi za mater, je ključnega pomena za spodbujanje doječih mater, da bodo otroka podojile takrat, kadar bo lačen, četudi se v tistem trenutku nahajajo na javnem mestu.
Ključne besede: Dojenje, dojenje v javnosti, dojenje in družba.
Objavljeno: 10.01.2018; Ogledov: 573; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

49.
Ekskurzije v mestu maribor od 1. do 5. razreda osnovne šole
Katja Eder, Nuša Kuharič, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Ekskurzije v mestu Maribor od 1. do 5. razreda osnovne šole, je sestavljeno iz treh delov, ki se med seboj povezujejo: teoretičnega, praktičnega in empiričnega dela. Namen našega raziskovalnega dela je bil načrtovati ekskurzije od 1. do 5. razreda in izvesti ter evalvirati ekskurzijo v 1. razredu. Namen empiričnega dela je bil analizirati priročnike za učitelje spoznavanja okolja in družbe z vidika predlaganih aktivnosti učencev na temo naravna in kulturna dediščina. Prav tako smo želeli raziskati stališča učencev in učiteljev do ekskurzij pri omenjenih predmetih. Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno, kavzalno-neeksperimentalno metodo in komparativno metodo, v sklopu katere smo se posluževali sekundarnih virov. Anketirali smo 156 učencev in izvedli 5 intervjujev z učitelji. Rezultati so pokazali, da imajo učenci v vseh razredih raje pouk izven učilnice kot pouk v učilnici, pouk izven učilnice jim je tudi bolj zanimiv. V višjem razredu kot so učenci, v večji meri ekskurzijo povezujejo s poučnim izletom in so mnenja, da na ekskurziji zmeraj izvedo nekaj novega. Nekateri učitelji se za ekskurzijo odločijo na podlagi vsebine in teme. Prav tako nekateri učitelji menijo, da je znanje pridobljeno na ekskurziji kvalitetnejše, kot znanje pridobljeno v učilnici, ker je trajnejše. Drugi učitelji pa so mnenja, da je kvaliteta odvisna od posameznika. Nekateri učitelji menijo, da so učenci bolj motivirani na ekskurziji, nekateri pa menijo, da ni razlike v motivaciji glede na to, ali je pouk potekal v učilnici ali v obliki ekskurzije. Kot pomanjkljivost izvajanja ekskurzije naštejejo učitelji stroške, spremstvo, soglasja staršev, odpadanje ur drugim učiteljem in vreme.
Ključne besede: izkustveno učenje, ekskurzija, konstruktivizem, Maribor, spoznavanje okolja, družba.
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 593; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (11,07 MB)

50.
Ustanovitev in obdavčitev družbe z omejeno odgovornostjo - primerjava med slovenijo in makedonijo
Sofija Kovacheva, 2017, diplomsko delo

Opis: Družba z omejeno odgovornostjo je najpogostejša in najbolj razširjena oblika gospodarske družbe v svetu. Dva glavna razloga, zakaj se mladi podjetniki odločajo prav za to obliko družbe, sta, da družbeniki niso osebno odgovorni za obveznosti družbe in da lahko ustanovijo družbo s precej nizkim ustanovitvenim kapitalom. Med posameznimi državami obstajajo podobnosti in razlike v načinih ustanovitve in obdavčitve družbe. V diplomskem delu sem predstavila, kako se ustanovijo družbe z omejeno odgovornostjo v Sloveniji in Makedoniji. Za ti dve državi sem med seboj primerjala ter nato izpostavila bistvene podobnosti in razlike pri ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo ter načine obdavčitve davka od dohodkov pravnih oseb.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, Slovenija, Makedonija, davek od dohodkov pravnih oseb, ustanovitev, način obdavčitve
Objavljeno: 23.11.2017; Ogledov: 691; Prenosov: 103 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici