| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 403
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Učinkovitost bralne strategije PV3P pri predmetu družba v 5. razredu
Mojca Ozmec, 2019, magistrsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Učinkovitost bralne strategije PV3P pri predmetu družba v 5. razredu sem se v teoretičnem delu osredotočila na predmet družbo ter pojma učenje in branje, ki sta med seboj tesno povezana, saj je branje dejavnost, preko katere pridemo do novih znanj. Pri tem ni dovolj da besedilo le beremo, ampak ga moramo tudi razumeti, znati moramo izluščiti bistvo ter nove podatke povezati z že znanimi informacijami iz našega spomina. Da bi učenci besedilo čim bolje razumeli, jim lahko predstavimo bralne strategije, ki jim bodo pomagale pri obravnavi besedila ter jih usmerjale vse od aktivacije predznanja do preverjanja njihovega razumevanja besedila. Ena izmed strategij, ki jih lahko uporabimo pri obravnavi besedila je tudi bralno učna strategija PV3P. Ta vodi učence po korakih skozi celoten proces spoznavanja in branja besedila. Namen magistrske naloge je bil preveriti učinkovitost bralne strategije PV3P pri branju učbeniških besedil pri družbi. Raziskava je potekala šest tednov, izvedeni sta bili dve identični preverjanji, eno na začetku in eno ob koncu raziskave, ob koncu pa so učenci reševali še anketni vprašalnik, na podlagi katerega smo pridobili rezultate o občutkih, ki so se učencem porajali ob uporabi bralne strategije. Raziskava je pokazala, da so učenci napredovali na področju predznanja, novega znanja in razumevanja, prav tako smo potrdili povezavo med napredkom učencev in njihovimi občutki.
Ključne besede: Osnovna šola, predmet družba, branje, kompleksne bralne učne strategije, bralna učna strategija PV3P
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 348; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

22.
Primerjava regionalne geografije slovenije v 5. in 9. razredu oš z aplikacijo formativnega spremljanja znanja
Alja Kosem, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Primerjava regionalne geografije Slovenije v 5. in 9. razredu z aplikacijo formativnega spremljanja znanja smo ugotavljali, koliko in katera znanja za pouk regionalne geografije Slovenije pridobijo učenci v 5. razredu pri predmetu družba, kjer v vsebinskem sklopu Ljudje v prostoru obravnavajo regionalno geografijo Slovenije. Ker naj bi se cilji in vsebine v osnovni šoli oz. v procesu izobraževanja vertikalno nadgrajevali s starostjo učencev tudi pri regionalni geografiji Slovenije, smo ugotavljali, koliko in kateri cilji in vsebine regionalne geografije Slovenije se v primerjavi s petim razredom ponovijo in kateri nadgradijo ali razširijo v devetem razredu, ko se ponovno pojavi ta vsebina. Magistrska naloga je lahko v pomoč učiteljem geografije, ki morajo v skladu s teorijo formativnega spremljanja znanja dobro poznati vertikalno grajenost učnih ciljev in vsebin. Še posebej to velja v primerih, kot je regionalna geografija Slovenije, kjer v osnovni šoli pride do konceptualno in vsebinsko (vsaj na videz) podobne obravnave v dveh razredih. V nalogi je predstavljen tudi konkretni primer formativnega spremljanja znanja v okviru obravnavane vsebine.
Ključne besede: družba, geografija, regionalna geografija Slovenije, formativno spremljanje znanja
Objavljeno: 05.06.2019; Ogledov: 427; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

23.
Ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo - primerjava med Slovenijo in Nizozemsko
Karmen Geroni, 2019, diplomsko delo

Opis: Vstop Slovenije v Evropsko unijo je povečal možnosti trgovanja z ostalimi državami članicami, s tem pa so se povečale dejavnosti, ki so s seboj prinesle nove priložnosti in s tem pritegnile številne bodoče podjetnike. Ena izmed teh je tudi ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo v tujini. Gre za najbolj razširjeno vrsto družbe v Sloveniji, saj jo ustanovitelji lahko ustanovijo z majhnim ustanovitvenim kapitalom.
Ključne besede: Slovenija, Nizozemska, zakon, družba z omejeno odgovornostjo, B.V., kapital, ustanovitev
Objavljeno: 04.04.2019; Ogledov: 646; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

24.
Pravna ureditev izrednega sklepa delniške družbe v slovenskem in nemškem pravu
Jan Ketiš, 2019, magistrsko delo

Opis: Izredni sklep delniške družba je urejen v slovenskem Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) in nemškem delniškem zakonu Aktiengesetz (AktG). ZGD-1 predstavlja temelj korporacijsko pravnega področja in v celoti ureja delniško družbo in izredni sklep delniške družbe. Izrednemu sklepu je v osnovi namenjen le 313. člen zakona, ki določa postopek sprejemanja izrednega sklepa. Dodatne zahteve, vezane na izredni sklep, ZGD-1 ureja posebej pri vsakem primeru, kjer zahteva izredni sklep. Enako nemški AktG namenja izrednemu sklepu en člen, 138. člen, posebne pogoje pa določa pri vsakem posameznem primeru. Statusna preoblikovanja nemški zakonodajalec ne ureja v AktG, ampak v zakonu o preoblikovanjih Umwandlungsgesetz (UmwG), ki ga je treba upoštevati glede izrednega sklepa pri pripojitvi in delitvi delniške družbe, če ima družba več razredov delnic. Izredni sklep, za razliko od skupščinskega sklepa, ni sklep, s katerim se sprejemajo odločitve v delniški družbi. Tako slovenski kot nemški zakonodajalec izredni sklep zahtevata k določenim najpomembnejšim odločitvam v delniški družbi. Za razliko od skupščinskega sklepa, o izrednem sklepu nimajo pravice glasovati vsi delničarji, ampak le določeni. Praviloma imetniki delnic določenega razreda, je pa potrebno v vsakem konkretnem primeru posebej ugotoviti, kdo ima pravico glasovati o izrednem sklepu. Ker nimajo pravice glasovati vsi delničarji, je glasovanje o izrednem sklepu vedno ločeno glasovanje, ki se lahko izvede na sami skupščini delniške družbe ali na ločenem zasedanju, kjer imajo pravico biti prisotni le delničarji, ki imajo pravico glasovati o konkretnem izrednem sklepu. Brez izrednega sklepa je skupščinski sklep ali odločitev poslovodstva neveljavna. Glede večine, potrebne za sprejetje izrednega sklepa, oba zakonodajalca napotujeta na smiselno uporabo določb o skupščinskih sklepih, po katerih se zahteva navadna večina oddanih glasov. Vendar pri posameznih primerih ZGD-1 in AktG zahtevata praviloma tričetrtinsko večino zastopanega kapitala. Pri ustvarjanju celotnega ZGD-1 se je slovenski zakonodajalec zgledoval po nemški korporacijsko pravni ureditvi, vsled česar je tudi področje izrednega sklepa urejeno v bistvenem delu popolnoma enako. Manjše razlike se pojavljajo le pri posameznih primerih, ko zakon zahteva izredni sklep.
Ključne besede: ZGD-1, AktG, delniška družba, izredni sklep, ločeno glasovanje, ločeno zasedanje.
Objavljeno: 25.03.2019; Ogledov: 527; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (676,41 KB)

25.
Merjenje kakovosti upravljanja podjetij na primeru javne delniške družbe
Katarina Barbara Krnjak, 2019, magistrsko delo

Opis: V turbulentnem okolju in vse večji globalni konkurenci pomen učinkovitega sistema vodenja in upravljanja močno narašča. Mnogi primeri korporacijskih škandalov so pokazali, da stroga zakonodaja in regulative nujno ne zagotavljajo transparentnega in kakovostnega poslovanja podjetij. Številna podjetja se namreč pri svojem poslovanju soočajo s problemom navzkrižja interesov, kjer managerji svoje interese postavljajo pred interese lastnikov ter s tem negativno vplivajo na ekonomsko uspešnost podjetja. Ker se posledično korporativnemu upravljanju posveča vse več pozornosti, se v magistrskem delu osredotočamo tako na pomen korporativnega upravljanja kot tudi na vprašanje doseganja kakovosti upravljanja. V nadaljevanju predstavimo zgodovinski razvoj korporativnega upravljanja in razloge za naraščanje njegovega pomena. Z namenom lažjega razumevanja urejenosti posameznih odnosov med delničarji, organi nadzora in vodenja predstavimo glavni skupini pravnih predpisov o nadzoru upravljanja podjetij, in sicer enotirni in dvotirni sistem upravljanja, pa tudi modele korporativnega upravljanja v povezavi z značilnostmi trgov kapitala. Ker sledenje načelom upravljanja in standardom poslovanja pozitivno vpliva na kakovost korporativnega upravljanja, poudarimo pomen kodeksov upravljanja javnih delniških družb ter predstavimo »Načela korporativnega upravljanja OECD« in »Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb«. Številni strokovnjaki in akademski raziskovalci so razvili različne indekse, namenjene merjenju kakovosti korporativnega upravljanja. V nadaljevanju tako predstavimo naslednje indekse: ISS:QualityScore, FTSE ISS Corporate Governance Index Series, IFC Scorecard of Corporate Governance Standards, Good Governance Index – GGI, Standard and Poor's GAMMA, Gompes, Ishii and Metrick's G-index, Bebchuk, Cohen and Ferrell's Entrenchment index, Brown and Caylor's Gov-Score index ter indeks SEECGAN, katerega uporabo v empiričnem delu apliciramo na izbrano javno delniško družbo Krka, d. d., Novo mesto. Rezultati empirične raziskave pokažejo, da je Krka, d. d., Novo mesto po skupni oceni indeksa SEECGAN prvorazredno upravljana delniška družba, izhajajoč iz izidov in diagnoze pa na koncu podamo predloge ukrepov, s katerimi lahko proučevana družba kakovost korporativnega upravljanja še dodatno izboljša.
Ključne besede: korporativno upravljanje, javna delniška družba, kakovost upravljanja, merjenje kakovosti upravljanja, indeksi korporativnega upravljanja, indeks SEECGAN.
Objavljeno: 18.03.2019; Ogledov: 663; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

26.
Uporaba diskusije kot učne metode pri pouku družbe v 4. in 5. razredu
Ana Dobaj, 2018, magistrsko delo

Opis: Diskusija ali razprava je vrsta razgovora, ki ima ob vsebinskih nalogah pri pouku tudi formalne. Učenci si razvijajo sposobnost mišljenja, govornega izražanja, sposobnost izražanja mnenj, znanj in občutkov, navajanje na poslušanje govorca in odzivanje na njegov govor. V magistrski nalogi nas je zanimalo, kaj o diskusiji menijo učitelji, ki poučujejo družbo v četrtem in petem razredu osnovne šole. Ugotovili smo, da imajo učitelji pozitivna stališča o sami diskusiji. Strinjajo se, da je to primerna učna metoda za učence 4. in 5. razreda pri pouku in da jo lahko uporabimo pri večini tem iz učnega načrta družbe. Menijo, da diskusija vpliva na učenčevo spretnost komuniciranja in miselni razvoj, da pripomore k večji ustvarjalnosti in s tem se poveča tudi učenčeva motivacija. V praktičnem delu pa smo ugotovili, da učenci, ob vodenju učitelja, dobro argumentirajo svoja stališča, se med seboj poslušajo, so pripravljeni sprejemati mnenja drugih, splošno znanje povežejo s teorijo in se na splošno dobro odzivajo na takšen način dela pri pouku.
Ključne besede: diskusija, družba, 4. razred, 5. razred, pouk
Objavljeno: 19.02.2019; Ogledov: 917; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

27.
Sociološki vidiki plavanja otrok v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju
Saša Drevenšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Naloga se deli na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so predstavljeni trije večji sklopi, ki se nanašajo na otrokov razvoj: socialni razvoj otroka v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, čustveni razvoj otroka v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, gibalni razvoj otroka v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. V nadaljevanju so opisani pomen družine in športne aktivnosti otroka ter vloga družbenih dejavnikov na vključevanje otroka prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja v športne aktivnosti. V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati intervjujev, opravljenih v kopališču Pristan. Intervjuvali smo deset vaditeljev plavanja treh plavalnih šol. Preučili smo odnos med otroki plavalci v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju do gibalne aktivnosti, do vrstnikov in družbe. Analizirali smo odgovore vaditeljev plavanja, učiteljev učencev, ki plavajo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. V empiričnem delu so tako predstavljeni odgovori z grafikoni in razlage, ki prikazujejo, da je sociološki vidik otrok v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pomemben pri plavanju. Rezultati so pokazali pozitiven vpliv na socialni vidik razvoja otrok. Opažamo tudi širši vpliv na celostni razvoj otroka; vpliv družine, vaditeljev plavanja, vrstnikov in družbe.
Ključne besede: Otrok v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, gibalni razvoj, socialni razvoj, plavanje, družba.
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 336; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

28.
Primerjava obdavčitve dobička pri samostojnem podjetniku in družbi z omejeno odgovornostjo
Marja Uršič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga primerja obdavčitev dohodka pri družbi z omejeno odgovornostjo in samostojnem podjetniku. Kot dohodek je definiran vsak dobiček, ki ga gospodarski subjekt pridobi z opravljanjem pridobitne dejavnosti. V nalogi sta najprej predstavljena davek od dohodkov pravnih oseb in dohodnina (kot davek na dohodek iz dejavnosti), potem pa so podrobneje obravnavane posamezne vrste dohodkov in odhodkov, ki vplivajo na višino davčne osnove pri obeh davkih. Posebej so obravnavane še davčne olajšave, davčna izguba ter spremembe računovodskih usmeritev in popravki napak.
Ključne besede: davek od dohodka pravnih oseb, dohodnina, samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, dohodek, davčna osnova
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 537; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (937,06 KB)

29.
Pravice delničarjev, ki se uresničujejo na skupščini
Luka Škrinjar, 2018, diplomsko delo

Opis: Skupščina je eden izmed enakovrednih organov vodenja družbe. Sestavljajo jo delničarji, ki imajo v lasti delnice z glasovalnimi pravicami. Skupščino skliče uprava družbe, in sicer vsaj enkrat letno. Na njej se med drugim odloča o imenovanju revizorja, delitvi bilančnga dobička ter o razrešnici uprave in nadzornega sveta. Sklicati je mogoče tudi izredno skupščino, kadar je tako določeno z zakonom ali s statutom družbe. Med drugim se na izredni skupščini sprejmajo izredni sklepi, ko se odloča o zmanjšanju osnovnega kapitala v primeru obstoja večjih razredov delnic; kadar se odloča o pogojnem povečanju kapitala v primer obstoja večih razredov delnic, kot tudi kadar se odloča o ostalih pravicah. Posebne pravice na skupščini so pridržane manjšinskim delničarjem, ki svoje pravice uveljavljajo glede na lastništvo delnic.
Ključne besede: skupščina, pravice, delničarji, delniška družba, osnovni kapital, statut
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 557; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (749,97 KB)

30.
Ustanovitev in obdavčitev družbe z omejeno odgovornostjo - primerjava med Slovenijo in Hrvaško
Jasmin Skejić, 2018, diplomsko delo

Opis: V današnjem času se vedno več ljudi odloča za ustanovitev lastnega podjetja. Eden izmed razlogov za ustanovitev lastnega podjetja je tudi ta, da posamezniki želijo biti samostojni in neodvisni pri opravljanju dela. Ustanovitev podjetja za določene osebe predstavlja pozitivno izkušnjo in izpolnitev ciljev, za določene osebe pa negativno izkušnjo. Prva in najpomembnejša odločitev posameznika pred ustanovitvijo družbe je, katero pravnoorganizacijsko obliko družbe izbrati. V praksi se posamezniki najpogosteje odločajo za družbo z omejeno odgovornostjo, ki je najštevilčnejša in najbolj razširjena oblika gospodarske družbe v svetu. K razširjenosti te kapitalske družbe prav gotovo prispevajo dejavniki, kot so izključitev osebne odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe, relativno nizek ustanovitveni kapital in obsežne davčne olajšave. V diplomskem projektu smo najprej predstavili splošne značilnosti gospodarskih družb, sicer pa smo se osredotočili na družbo z omejeno odgovornostjo. Omejili smo se na ustanovitev in obdavčitev družbe z omejeno odgovornostjo v Sloveniji in na Hrvaškem. Diplomski projekt prikazuje splošne značilnosti d. o. o., stanje v slovenski poslovni praksi in direktno primerjavo ustanovitve in obdavčitve izbrane kapitalske družbe. Družba z omejeno odgovornostjo je priljubljena zaradi fleksibilne organizacijske strukture, saj lahko družbeniki z družbeno pogodbo prilagodijo organiziranost podjetja lastnim interesom. Ustanovitelj je lahko fizična ali pravna oseba in d. o. o. kot pravna oseba odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, ustanovitelji pa za obveznosti družbe odgovarjajo le do višine osnovnega vložka. V diplomskem projektu je neposredno prikazana primerjava ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo v Sloveniji in na Hrvaškem. Med Zakonom o gospodarskih družbah in hrvaškim ekvivalentnim Zakonom o trgovačkim društvima je veliko skladnosti, bistvene razlike pa so opazne pri višini osnovnega kapitala družbe in osnovnega vložka posameznika. Sestava osnovnega kapitala in osnovnih vložkov je enaka, razlike se pojavijo predvsem pri najnižjem potrebnem znesku le teh. Tako z vidika višine osnovnega kapitala kot višine osnovnega vložka lahko sklepamo, da je ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo na Hrvaškem ugodnejša kot v Sloveniji. K temu pripomore predvsem posebnost v Zakonu o trgovačkim društvima, ki predpisuje možnost ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo z desetimi hrvaškimi kunami. Ena izmed razlik je število družbenikov, saj hrvaška zakonodaja ne omejuje njihovega največjega števila. Pravna oseba, ki je rezident Slovenije ali Hrvaške, je obdavčena po načelu svetovnega dohodka, ki ga določa slovenska oz. hrvaška davčna zakonodaja. Davek na dobiček se po predpisani davčni stopnji obračuna od davčne osnove in predstavlja prihodek državnega proračuna. Družba z omejeno odgovornostjo ima v obeh državah tudi pravico do zmanjševanja davčne osnove z davčnimi olajšavami. Med davčnima zakonodajama obeh držav ne prihaja do bistvenih razlik, kar je zaradi članstva obeh držav v Evropski uniji tudi pričakovano. Predpisana davčna stopnja davka na dobiček je za tekoče davčno obdobje v Sloveniji za 1 ali 7 odstotkov višja kot na Hrvaškem, odvisno od ustvarjenih prihodkov d. o. o., ki se na Hrvaškem pojavijo. Obdavčitev družb z omejeno odgovornostjo je torej na Hrvaškem ugodnejša kot v Sloveniji.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, pravna oseba, ustanovitev, obdavčitev, davek od dohodka
Objavljeno: 13.11.2018; Ogledov: 521; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (674,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici