| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 403
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Pomembne družine in posamezniki z današnjega slovenskega ozemlja v rimskem času
Mateja Vindiš, 2016, diplomsko delo

Opis: Vsaka družba, prav od nastanka človeka, je delovala po določenem sistemu. Pripadniki so bili razvrščeni glede na naloge znotraj skupnosti, morda po rodu ali po materialnem premoženju. Rimska družba ni bila nobena izjema, dobro poznamo ustroj in ureditev, ki je dodelila posamezniku mesto na družbeni lestvici, večinoma za vse življenje. Tudi naš prostor je delil to usodo, le da se od splošne rimske ureditve nujno nekoliko razlikuje. To pa zato, ker je imel svoje družbe z lastnimi pravili že pred prihodom Rimljanov. Mešanje kultur in medsebojno vplivanje je neizbežno in je ustvarilo specifično situacijo v našem prostoru. V tej ureditvi se je izoblikoval gospodarsko uspešen in politično vpliven sloj tako iz severne Italije priseljenih družin, kot latinizirane lokalne aristokracije. Nekaj posameznikov je uspelo pobegniti anonimnosti in nam še po dveh tisočletij predstavljajo svoje zgodbe. Uveljavili so se na gospodarskem, političnem, upravnem ali vojaškem področju, nekateri pa so prevzeli skrb za duhovno oskrbo množic pod okriljem prebujajoče se krščanske skupnosti. V svojem času so sprejemali pomembne odločitve, ki so vplivale na življenja sodobnikov, tisti z vojaškimi in administrativnimi karierami pa so vplivali na potek dogodkov daleč od domovine, na veliko bogatejših in obsežnejših območjih. Vredno jih je spoznati in raziskati, saj so za potek zgodovine našega prostora prav tako pomembni kot katera od kasnejših in bolj znanih plemiških rodbin. Časovna oddaljenost ne sme biti izgovor za pomanjkanje zanimanja.
Ključne besede: rimska doba, rimska družba, antične naselbine, ozemlje Slovenije v antiki, družbeni vzpon, Petoviona, Celeja, Emona
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 919; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

92.
NOVI VIDIKI OČETOVSTVA V STARŠEVSKI VLOGI V POSTMODERNI DRUŽBI
Petra Drofenik, 2016, magistrsko delo

Opis: Družinsko življenje v modernih zahodnih družbah že nekaj desetletij doživlja korenite spremembe. Vloga očeta v družini se spreminja, k temu so pripomogle spremembe na vseh družbenih področjih. Vse več očetov se danes vključuje v odraščanje svojih otrok. Magistrsko delo z naslovom Novi vidiki očetovstva v starševski vlogi v postmoderni družbi obravnava vpliv očetovstva na življenje moških, predvsem vključevanje očetov v družinsko delo in njihovo aktivno vlogo. V prvem, teoretičnem delu, predstavimo nekatera izhodišča družbenega življenja v postmodernosti, ki so vplivala na spremenjene odnose v sodobni družini. Temu sledijo vidiki sodobnega starševstva, ki so se oblikovali skozi spremembe procesa odraščanja. Več pozornosti namenimo spreminjanju identitete očeta in novemu očetovstvu. V drugem, empiričnem delu, smo se osredotočili na moške in očete. Zanimalo nas je njihovo mnenje s področja odločanja za starševstvo, s področja participacije moškega na področju starševstva in družinskega življenja in s področja družinske politike države na področju starševskega varstva. Vključenost moških že v času nosečnosti in pa njihova prisotnost pri rojstvu otroka vsekakor pozitivno vpliva na njegovo nadaljnjo prisotnost po porodu, predvsem na samo vlogo očeta tako v partnerskem odnosu kot družinskih odnosih.
Ključne besede: postmoderna družba, postmoderna družina, postmoderen posameznik, sodobno starševstvo, novo očetovstvo
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 964; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

93.
SOCIOLOŠKI VIDIKI SKUPINSKEGA BIVANJA
Asja Stojič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava sociološke vidike skupinskega bivanja in je zasnovano teoretično. V njem smo najprej opredelili pojem skupinskega bivanja, razvoj teh oblik bivanja skozi zgodovino in oblike skupinskega bivanja v Zahodni in Severni Evropi. Da bi lažje razumeli razvoj skupinskih oblik bivanja, smo se v nadaljevanju osredotočili na prednosti takšnih oblik bivanja in razlago koncepta individualizirane družbe ter demografskih sprememb, ki povzročajo razvoj novih življenjskih in gospodinjskih oblik bivanja. Skupinske oblike bivanja so se po različnih evropskih državah razvijale na različne načine, zato smo jih v diplomskem delu razdelali in natančneje opisali. Zanimalo nas je tudi, kakšni so motivi za bivanje v teh bivalnih projektih, kakšna je sestava stanovalcev ter kako poteka njihov bivalni vsakdan. Znotraj te tematike smo obravnavali tudi projekte, ki so že realizirani. Zanimalo nas je, kako je potekal razvoj projekta od zasnove do realizacije in kako funkcionira danes.
Ključne besede: skupinsko bivanje, individualizirana družba, demografske spremembe, večgeneracijsko bivanje
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 600; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

94.
UNIVERZALNI TEMELJNI DOHODEK KOT SISTEMSKA REŠITEV RAZMER NA TRGU DELA
Sebastijan Lukovnjak, 2016, diplomsko delo

Opis: V današnjem svetu smo priča mnogim tehnološkim, gospodarskim, ekološkim in demografskim spremembam. Vse od nastanka moderne države pa do danes se je razvijal tudi kapitalistični sistem proizvodnje, se znova in znova racionaliziral ter z uvajanjem tehnoloških novosti vplival na trg dela in v veliki meri tudi na vsakdanje življenje ljudi in družbe. Situacija ob gospodarski krizi nam je razkrila, da v bistvu ne gre zgolj za finančno krizo, temveč za mnogo širšo in resnejšo krizo kapitalizma, ki bo zahtevala širše spremembe sistema ter ponovni premislek o vrednotah sveta. Zdi se, da (socialna) država nekako ne zna (ali ne zmore) ponuditi neke dolgoročne rešitve, zato prihaja v družbi do nenehnih sprememb in s tem povezanih tveganj, zato nemški sociolog Ulrich Beck tako družbo označi za "družbo tveganja". Učinkovitost zdajšnjih družbenih in ekonomskih sistemov se tako v času globalne in tudi lokalne krize vse pogosteje postavlja pod vprašaj. Ob premislekih za sprejemljivejši družbeni sistem se skozi različne pobude in predloge pojavlja ideja univerzalnega temeljnega dohodka (krajše: UTD), ki se prikazuje kot ena izmed možnih rešitev za nov, pravičnejši in predvsem učinkovitejši (re)distributivni model. Ta je nujno potreben za reorganizacijo socialne države na prehodu iz moderne v postmoderno družbo. Predlog za uvedbo UTD-ja je možen izhod iz strukturne brezposelnosti, ponuja enotno (materialno) izhodišče vsem prejemnikom in je možen model za zmanjševanje revščine, poleg tega pa posamezniku omogoča možnost uresničitve lastnega potenciala in s tem boljše družbe.
Ključne besede: kapitalizem, trg dela, kriza družbenega sistema, "družba tveganja", univerzalni temeljni dohodek
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 945; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

95.
PRENOS ZDRAVNIŠKE KONCESIJE IZ ZASEBNIŠTVA V KAPITALSKO DRUŽBO Z DAVČNEGA IN RAČUNOVODSKEGA VIDIKA
Katja Guzelj, 2016, diplomsko delo

Opis: Koncesija se praviloma podeli na podlagi javnega razpisa, ki mora biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, lahko pa tudi na podlagi vloge fizične ali pravne osebe, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev koncesije. Samostojni podjetniki morajo sestaviti letno poročilo, ki ga sestavljata bilanca stanja in izkaz uspeha in ga do 31. marca naslednjega leta predložiti AJPES. Istočasno morajo do tega roka oddati tudi davčni obračun preteklega leta in ga posredovati FURS-u. Zasebniki, katerih določila ZGD-ja ne zavezujejo svoje letno poročilo oddajo skupaj z davčnim obračunom pristojnemu finančnemu uradu. Samostojni podjetniki, kakor tudi zasebniki, neglede na njihovo velikost niso zavezani k reviziji. K njej lahko pristopijo prostovoljno. Samo njihovi obliki organiziranosti je dovoljeno vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva. Zaradi progresivne obdavčitve ( 16% - 50%) so zasebniki, katerih dobiček presega cca 12.000 EUR in niso deležni dodatnih dohodninskih olajšav (vzdrževani družinski člani, invalidi) višje obdavčeni kot pravne osebe, saj je stopnja DDPO 17%. Zasebnik katerih znaša neto letna davčna osnova malo nad 8.000 EUR pa že preide v dohodninski razred s stopnjo 27%. Na osnovi navedb lahko zaključimo, da je tem zasebnikom smiselno prenesti svoje poslovanje na pravno osebo. Koncesionar mora v svojih računovodskih izkazih skladno z računovodskimi standardi ločeno voditi prihodke in odhodke ter sredstva in vire sredstev, ki se nanašajo na izvajanje zdravstvenih oz. lekarniških storitev v okviru koncesije in tiste, ki se nanašajo na ostale storitve.
Ključne besede: koncesija, zasebnik, samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, kapitalska družba
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 897; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (387,73 KB)

96.
PRAVNI ASPEKT EKONOMIČNOSTI URESNIČEVANJA PROMOCIJE IN KREPITVE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU
Andreja Nabernik, 2016, diplomsko delo

Opis: Zdrav in zadovoljen človek pomeni večji doprinos za podjetje v katerem je zaposlen, hkrati je tudi večji doprinos za državo in družbo v celoti. V prvi vrsti je za svoje zdravje odgovoren vsak posameznik, a ker znaten del svojega življenja aktivna populacija preživi na delovnem mestu mora tudi delodajalec poskrbeti, da ohranja ter hkrati krepi zdravje svojih zaposlenih, ter tudi tako skrbi za optimizacijo produktivnosti in uspešnosti iz vidika zagotavljanja zdravju prijaznih delovnih pogojev. Država in družba, ki pa si od uspešnega gospodarstva obetata koristi in s tem povezan družbeni napredek morata, tako kot delodajalec stremeti k zdravi in zadovoljni aktivni populaciji. Vse omenjene stranke imajo na voljo instrumente, ki bi lahko povečale obseg in kvaliteto izvajanja ukrepov za promocijo zdravja na delovnem mestu, pa teh ne izkoriščajo v zadostni meri. Ob vseh teoretičnih dognanjih in spričo ne malo primerov dobrih praks na domačih in tujih tleh se delodajalci kot tudi država še vedno v premajhnem odstotku zavzemajo za dosledno in kvalitetno izvedbo ukrepov promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu. Medtem, ko delodajalci zaradi slabe ozaveščenostiv problematiki vidijo le finančno obremenitev tudi država s spodbudami ne poseže dovolj globoko v zavest podjetij, da bi ta delovala na preventivi. Nizka ozaveščenost in primanjkljaj sredstev zavirata zavzetost pri zakonsko določenem uresničevanju programov promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu. Dosledni izračuni in preudarna proučitev naložb in donosov pa vendarle kažejo, da bi morale vpletene strani, ki presegajo nacionalne okvire, aktivneje poseči na področje razvoja politik, ki bi od zaposlenega do podjetja, države in družbe na splošno, dvignile raven zavedanja pomena promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu.
Ključne besede: promocija zdravja, delodajalec, delojemalec, država, družba, delovno mesto, naložba, donos, delovni pogoji, spodbude
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 948; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (580,45 KB)

97.
Sistemi daljinskega ogrevanja na lesno biomaso in njihov pomen na področju trajnostnega razvoja ter prehoda na nizko ogljično družbo
Darko Korošec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene bistvene lastnostni sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v smislu zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov ter trajnostnega razvoja. Izveden je tehnični izračun predpostavljenega sistema v manjšem kraju in primerjava stroškov ogrevanja individualnih sistemov s stroški ogrevanja v primeru prehoda na sistem daljinskega ogrevanja. Pri ekonomskem izračunu sta bila upoštevana primera brez in s pridobitvijo nepovratnih sredstev, kar je prikazalo njihov pomen za realizacijo takšnih projektov.
Ključne besede: daljinsko ogrevanje, lesna biomasa, trajnostni razvoj, nizko ogljična družba, ekonomika sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 635; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

98.
Iskanje novega zagona evropske zasebne družbe
Renato Kenda, 2016, diplomsko delo

Opis: Mala in srednje velika podjetja igrajo ključno vlogo pri izgradnji stabilnega in učinkovitega evropskega notranjega trga. Z namenom olajšanja ustanavljanja in poslovanja malih in srednje velikih podjetij, ki delujejo na trgu Evropske unije, je leta 2008 Evropska komisija predstavila predlog Uredbe o statutu evropske zasebne družbe. Kljub temu, da je predlog uvedel pomembne spremembe, ki bi korenito izboljšale položaj malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, so razhajajoča mnenja med državami članicami preprečila sprejetje Statuta o evropski zasebni družbi. Ker potreba po evropski gospodarsko-statusni obliki, ki bi izboljšala položaj malih in srednje velikih podjetij na trgu EU, še zmeraj obstaja, avtor v diplomskem delu raziskuje, če so v evropskem prostoru še zmeraj prisotne iniciative, ki bi lahko ponovno postavile predlog Uredbe o statutu evropske zasebne družbe na agendo Evropske komisije. Diplomsko delo sistematično predstavlja ključne elemente in različne vidike predloga Uredbe o statutu evropske zasebne družbe in morebitnih alternativ, ter postopno vodi do sklepa, da bodo posamične, čeprav močne pobude, le s težavo presegle politična in kulturna nesoglasja, ki so vodila do neuspeha prvotnega predloga.
Ključne besede: Evropska zasebna družba, evropski notranji trg, mala in srednje velika podjetja, enoosebna evropska zasebna družba.
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 1343; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (776,49 KB)

99.
STANKO VRAZ IN PODČETRTEK
David Ivačič, 2016, diplomsko delo

Opis: Ilirizem je na slovensko ozemlje segel z idejo stapljanja južnoslovanskih jezikov, pri čemer bi se moral slovenski jezik odpovedati svoji individualnosti v korist večje povezanosti južnoslovanskih narodov. Ideja ilirizma je povsem prevzela Stanka Vraza. Vraz, ki je prihajal iz t. i. Malega Štajerja, ki je bil od nekdaj povezan s kajkavskim jezikovnim področjem, je v poenotenem narodnem gibanju videl izhod iz dileme o določitvi književnojezikovne norme. Zaradi zavračanja vzhodnoštajerskega dialekta in zavračanja objave njegovih del s strani čbeličarjev ter navdušenja nad Ljudevitom Gajem se je Vraz preselil v hrvaški kulturni krog. Podčetrtek je bil od 12. stoletja naprej pomembno središče Obsotelja. V ilirskih časih, ko je tam kot zdravnik služboval Vrazov dobri prijatelj in podpornik Štefan Kočevar, je bil trg narodno-kulturno središče celjskega okrožja. Vraza so na Podčetrtek vezale tudi daljne družinske vezi s tedanjim oskrbnikom in okrajnim komisarjem Josipom Herzogom. Vraz je bil nad Podčetrtkom navdušen in ga je v korespondenci s Prešernom opisal kot kraj, ki » […] leži na južnem pobočju spodnještajerske Švice, ima precej zdrav zrak in lepe razglede […]«. Rednim obiskom Podčetrtka je botrovala tudi bližina Hrvaške in Zagreba, kamor se je Vraz vedno bolj nagibal in se ob koncu življenja tudi preselil. Kljub njegovemu »odpadništvu«, ki je bilo bolj posledica okoliščin, je pustil Vraz neizbrisen pečat v slovenskem kulturnem prostoru kot prvi, ki je uporabljal sodobno slovensko pisavo, eden prvih, ki je uporabljal slovenska imena za kraje v svoji korespondenci in kot neumorni zbiratelj slovenskih ljudskih pesmi in besedil.
Ključne besede: Podčetrtek, Stanko Vraz, ilirizem, Štefan Kočevar, Ilirski klub, Slovenska družba, Marčna revolucija, gajica, narodna straža, Maribor, Praški kongres
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 943; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

100.
ODGOVORNOSTI POSLOVODJE DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
Tanja Bezgovšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge obravnava družbo z omejeno odgovornostjo, pojmuje in razlaga razlike med funkcijo zastopanja, funkcijo upravljanja, funkcijo nadzora in funkcijo poslovodenja družbe. V sklopu diplomskega dela so nazorno obravnavani različni vidiki odgovornosti poslovodje ter ključne obveznosti, ki jih mora poslovodja poznati na temeljnih področjih poslovanja kot je finančno področje, delovnopravno področje, računovodstvo in davčno področje. Prav tako so zajeti ukrepi s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo številna tveganja odgovornosti poslovodij in zakonske možnosti razbremenitve v primeru odškodninskih zahtevkov napram poslovodji.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, zastopanje, upravljanje, nadzor, poslovodenje, poslovodja, odškodninska odgovornost, odškodninski zahtevek, razbremenitev odgovornosti poslovodje
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 1256; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (797,01 KB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici