| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 403
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenostjo za delo
Nives Lužar, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen pričujočega magistrskega dela je ugotoviti povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenostjo za delo. Da bi ugotovili, kakšna je povezanost med njima, smo v teoretičnem delu najprej predstavili pomen izobraževanja v sodobni družbi in njegove učinke, nato pa predstavili slovenski šolski sistem ter njegovo skladnost s konceptom družbe znanja. Izpostavili smo dve vplivni teoriji izobraževanja – teorijo človeškega kapitala in teorijo signaliziranja –, ter ju uporabili za razlago povezanosti formalne izobrazbe s kompetencami in usposobljenostjo posameznika. Anketirali smo 205 zaposlenih posameznikov z dokončano 5., 6. ali 7. stopnjo izobrazbe s področja Dolenjske. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Rezultati analiz so pokazali na razpršena stališča anketirancev glede uporabnosti znanja, pridobljenega pri formalnem izobraževanju, pri delu in njegovem izoblikovanju človeškega kapitala. Njihova stališča pri opredeljevanju primarne funkcije izobraževanja pa so si bila dokaj enotna, saj je večina anketirancev kot najpomembnejšo funkcijo izobraževanja opredelila funkcijo, ki jo izpostavlja teorija človeškega kapitala. V družbenem okolju, kakršnega predstavlja Slovenija, smo na podlagi rezultatov analiz pripisali večjo napovedno vrednost teoriji človeškega kapitala. Z nadaljnjo analizo smo zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik glede na spol, stopnjo izobrazbe in stroko zaposlitve.
Ključne besede: izobraževanje, družba znanja, človeški kapital, teorija signaliziranja, teorija človeškega kapitala
Objavljeno: 19.04.2021; Ogledov: 77; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

2.
SPREMENJENA VLOGA STARŠEVSTVA V SLOVENSKI POSTMODERNI DRUŽBI
Brigita Cug, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Teoretični del začenjamo s splošnim pogledom na družino, s predstavitvijo nekaterih definicij o družini različnih avtorjev, opisom in analizo njenih temeljnih funkcij ter opredelitvijo z vidika različnih klasifikacij glede na njeno vlogo v družbi. Globalni cilj diplomskega dela je analiza družine v času moderne družbe in značilnosti družine v njej ter predstaviti nekatera razmišljanja o krizi družine. Glede na to, da nas je zanimal fenomen starševstva v postmoderni družbi, smo jo opisali in znotraj nje izpostavili nekatere pomembne značilnosti in ključne spremembe vezane na družinsko življenje in vpliv družbenega razvoja nanje. Nadalje smo starševstvo kot osrednji pojem najprej definirali, opisali dejavnike odločanja za starševstvo, dejavnike kvalitetnega starševstva ter samo psihodinamiko le-tega. Posebej smo izpostavili še cilje starševstva, predstavili bistvo odgovornega starševstva ter izpostavili pomen komunikacije za kvalitetnejše družinsko življenje. Glede na strokovne ugotovitve smo izpostavili še ekonomski in pravni vidik starševstva. In ker so starši pomembni člen, ki skupaj z otroki tvori družino, katere ena izmed najpomembnejših nalog je socializacija ter tudi vzgoja, smo dobršen del pozornosti namenili tudi njima. Po analizi pomena socializacije, smo razložili njen potek in opisali njene dejavnike. Tudi pojem vzgoje smo najprej definirali, predstavili njene cilje in naloge. Nato smo opisali vzgojne stile in posledice njihove uporabe pri vzgoji otrok. Ker se danes pogosto zdi, da je otrokom v veliki meri skoraj vse dovoljeno, smo izpostavili še problem razvajenosti otrok v današnji (postmoderni) družbi. Nakazali smo probleme, ki kličejo po dodatnem izobraževanju staršev ter predstavili vsebine in cilje le-tega, prav tako pa našteli organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem staršev. Nato smo predstavili odnos staršev do samega izobraževanja. Ob koncu teoretičnega dela smo opisali še pomen izobraževanja staršev za kvalitetnejši in optimalni razvoj otroka ter znotraj tega nakazali, kakšno naj bi bilo izobraževanje staršev, da bi bilo uspešno ter bi kot tako pripomoglo k učinkovitemu opravljanju starševske vloge. Empirični del pa zajema predstavitev in analizo dobljenih empiričnih podatkov anketiranih staršev s posebnim ozirom na institut starševstva v postmoderni družbi: glavne dimenzije staršev; vzgoje, katere so bili deležni starši; opravljanje starševske vloge v postmoderni družbi ter izobraževanje staršev.
Ključne besede: družina, moderna družba, moderna družina, postmoderna družba, starševstvo, družine v postmoderni družbi, otrok, starši, socializacija, vzgoja, izobraževanje.
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 138; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

3.
Vpliv obdavčitve na politiko prejemkov v gospodarskih družbah
Urban Bratina, 2020, magistrsko delo

Opis: Davčna politika povsod pomembno kroji delovanje družbenih sistemov. Del njih je tudi politika prejemkov, v magistrskem delu pa je najbolj izpostavljen davčni vpliv na politiko prejemkov organov vodenja v javnih delniških družbah. Države članice bi že pred letom in pol, kot posledico delničarske direktive II, ki spreminja Direktivo (EU) 2007/36/ES, morale v zakonodajo implementirati predrugačen način obravnave in sprejemanja akta politike prejemkov. Direktiva od javnih delniških družb namreč zahteva, da pred skupščino pripravijo politiko prejemkov, ki jo bo skupščina obravnavala, prav tako pa se seznanijo s poročilom o prejemkih organov vodenja in nadzora za preteklo obdobje. Slovenija je v postopku obravnave zakona, ki bi implementiral določbe iz direktive, vendar novela ZGD-1K še ni sprejeta. Naloga ugotavlja stanje na področju politike prejemkov v primerljivih državah in vpliv davščin na strukturo prejemkov v Sloveniji in tujini. Za razumevanje področja je v nalogi treba definirati politiko prejemkov, predstavljena pa je tudi dosedanja ureditev, ki je bila v rokah nadzornih svetov veliko pomembnejša, kot so to predvidevali novi predpisi. Področje uporabe pravil o prejemkih je bilo že do zdaj definirano v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki pa ni skladen z Direktivo EU, zato ja v obravnavi novela ZGD-1K. Ta spreminja nekaj definicij in postopkov na relevantnem področju, žal pa ne vpliva na davčno obravnavo prejemkov, kar je pomembna pomanjkljivost. Omenja tudi poročila o prejemkih, ki ji daje vlogo pomembnega komunikacijskega člena med delničarji in upravo ter nadzornim svetom družbe. Glavni del naloge je poglavje o davkih, ki vplivajo na politiko prejemkov, in primerjava takih vplivov v tujini. Ureditev po veljavni zakonodaji je namreč še naprej pomembna, saj se davčna zakonodaja v povezavi z novelo ZGD-1K ne spreminja. Vpliv na prejemke imajo še vedno davek od dohodka pravnih oseb, dohodnina in razni prispevki (PIZ, ZZZS …). Davčna zakonodaja je v nalogi postavljena ob bok primerljivim državam, ki prejemke pogosto obravnavajo manj egalitarno, predvsem pa z enostavnejšim in manj razvejanim sistemom. Za strukturo prejemkov je namreč izjemno pomembna obravnava opcijskih shem in vrednostnih papirjev. Za oris trenutnega stanja je pomemben še praktični primer obravnave politike prejemkov v slovenskih družbah ter njeno udejanjanje v eni slovenski in eni tuji banki, v katerih se pokažejo precejšnje razlike tudi glede načina vodenja. Delo torej osvetljuje predlagane zakonske spremembe, ki bodo kmalu morale stopiti v veljavo, in predlaga ključne popravke, ki bi lahko rešili nekaj odprtih vprašanj. Za celovito prestrukturiranje področja prejemkov pa bi bilo verjetno treba poseči po strukturnih reformah davčnega sistema na področju obravnave prejemkov.
Ključne besede: politika prejemkov, davki, delničarska direktiva, javna delniška družba, novela ZGD-1K.
Objavljeno: 17.12.2020; Ogledov: 242; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

4.
Ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo – primerjava med slovenijo in srbijo
Anja Vrbanjšak, 2020, diplomsko delo

Opis: Družba z omejeno odgovornostjo je torej družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Je ena najpogostejših oblik gospodarske družbe. Družbenik v Družbi z omejeno odgovornostjo ne odgovarja za obveznosti družbe. Družba sama odgovarja z vsem svojim premoženjem. Družba z omejeno odgovornostjo je ena najpogostejših družb v Sloveniji in v Srbiji, kljub temu pa se sami zakonodaji družbe nekoliko razlikujeta ena med drugo. V diplomskem delu sem najprej opisala samo ustanovitev družbe v Sloveniji in nato v Srbiji. Na koncu sem obe državi med seboj primerjala. Prav tako sem opisala obdavčitev družbe v Sloveniji in obdavčitev družbe v Srbiji in na koncu obe primerjala.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, Slovenija, Srbija, ustanovitev, obdavčitev
Objavljeno: 24.11.2020; Ogledov: 134; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (406,08 KB)

5.
Preoblikovanje samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo – pravni, davčni in računovodski vidiki
Stela Šalamon, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo najprej spoznali značilnosti poslovanja samostojnega podjetnika in poslovanja družbe z omejeno odgovornostjo. Pred začetkom poslovne poti je pomembno poznavanje lastnosti poslovanja obeh oblik ter poznavanje njunih prednosti in slabosti. Z diplomskim delom se seznanimo s postopkom statusnega preoblikovanja, davčnim in računovodskim vidikom. Na začetku poslovne poti se ljudje večinoma odločijo za ustanovitev s. p.-ja, ker ni začetnih stroškov ustanovitve kot npr. pri d. o. o., kjer je potrebno vplačati minimalni osnovni kapital v višini 7.500 EUR. Samostojni podjetnik skozi leta poslovanja in rasti velikokrat preraste statusno obliko s. p.-ja, saj zaposluje vedno več ljudi, ima vedno večji obseg posla, s tem pa posledično tudi vedno večjo odgovornost. Pri poslovanju podjetnika se pogosto pojavi potreba po preoblikovanju v drugo pravnoorganizacijsko obliko. Največkrat se podjetnik preoblikuje v d. o. o. Država omogoča preoblikovanje iz samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo, vendar je potrebno postopek voditi v skladu z zakonom.
Ključne besede: samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, obdavčitev, preoblikovanje
Objavljeno: 17.11.2020; Ogledov: 149; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (490,82 KB)

6.
Deepfake ali globoki ponaredki in njihov vpliv na medije ter družbo
Janja Zadravec, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali pojem deepfake in njegov pojav, v povezavi s sodobno družbo, mediji in kriminaliteto. Je precej nov, zato njegovi vplivi še niso dovolj raziskani. Odstira problematiko zlonamerne izrabe tehnologij umetne intelligence, za manipulacijo občinstva. Sledenje ima negativne posledice za demokracijo, družbo in posameznike ter podjetja, saj ruši avtoriteto, uničuje ugled in vpliva na duševno zdravje žrtve. Varovalni mehanizmi in pravna praksa ga do sedaj še niso uspeli primerno opredeliti ali zaščititi njegovih potencialnih žrtev.
Ključne besede: deepfake, kriminaliteta, družba, duševno zdravje, vdor v zasebnost
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 164; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (544,85 KB)

7.
Kulturni dnevnik na primeru mesta velenje
Jerneja Jovan, 2020, magistrsko delo

Opis: Kulturni dnevnik je projekt, ki se je uveljavil v Mariboru. Njegov glavni namen je izobraziti osnovnošolce na področju kulture. Učenci v sklopu projekta obiskujejo različne kulturne ustanove, spoznavajo poklice, ki so povezani z obiskanimi ustanovami, in se udeležujejo delavnic na izbrano tematiko. Način poučevanja učencev izven učilnice ima številne prednosti, kot so na primer več gibanja, ki ga današnji otroci zaradi prekomernega sedenja potrebujejo, pridobivanje informacij z lastnimi izkušnjami in uporaba različnih čutil, učenje v realnih okoliščinah, ki prinaša boljše pomnjenje pridobljenega znanja in mnoge druge. Pozitivni učinki pouka izven učilnice so nas spodbudili k načrtovanju dejavnosti in oblikovanju programa Kulturnega dnevnika na primeru mesta Velenje za učence od 1. do 5. razreda. Načrtovane dejavnosti smo povezali s cilji, ki jih predvidevata učna načrta za spoznavanje okolja in družbe. Učenci skozi načrtovane dejavnosti spoznavajo šolsko okolico, kjer se tudi orientirajo, različne ustanove in njihovo delovanje ter spremembe, ki so skozi čas nastale v Velenju. Seznanijo se z gospodarsko razvitostjo mesta in se srečajo z mladimi podjetniki Šaleške doline. Obiščejo tudi dom za varstvo odraslih, društvo za zaščito živali in društvo, ki se bori proti nasilju. Za nekatere vsebine smo pripravili tudi delovne liste.
Ključne besede: pouk izven učilnice, spoznavanje okolja, družba, Kulturni dnevnik, Velenje
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 150; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (4,32 MB)

8.
Pomen brezgotovinskega poslovanja v sistemu bančne logistike
Simona Krauthaker, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: V današnji tehnološko napredni družbi je uspešen prenos podatkov eden najpomembnejših logističnih procesov. Zagotavlja ga informatika, ki se ukvarja z zbiranjem, s procesiranjem, shranjevanjem in posredovanjem prejetih informacij. Del informacijskega procesa so tudi bančne transakcije, ki morajo v skladu z zakonodajo izpolnjevati pogoje zaupnosti, točnosti, preverljivosti in neoporečnosti. Komitenti si želijo poceni in enostavne transakcije, ki bodo izvedene v najkrajšem možnem času. Banke danes svojim komitentom že ponujajo številne bančne produkte, ki težijo k racionalizaciji transakcij in odpravi gotovinskega poslovanja. V letu 2008 pa je Satoshi Nakamoto predstavil svetu prvo kripto valuto, ki temelji na tehnologiji veriženja blokov. Skozi zadnje desetletje se tako številna podjetja in združenja ukvarjajo s preučevanjem tehnologije in njenimi izboljšavami, saj se je tehnologija izkazala za izredno učinkovit pripomoček v različnih segmentih. To diplomsko delo se osredotoča predvsem na priložnosti bančnega sektorja, kjer bi uvedba tehnologije Blockchain v poslovanje prinesla ugodne rešitve na strani potrošnika in tudi na strani bank.
Ključne besede: tehnologija Blockchain, kriptovalute, elektronsko poslovanje, brezgotovinsko poslovanje, brezgotovinska družba
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 92; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

9.
Analiza slikovnega gradiva v učbenikih za spoznavanje okolja in družbo
Vanesa Kidrič, Barbara Lazički, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Analiza slikovnega gradiva v učbenikih za spoznavanje okolja in družbo je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni učbenik, njegova vloga in oblikovanje, slikovno gradivo v učbenikih in znanstvene ugotovitve o le-tem. V empiričnem delu smo z analizo učbenikov raziskali kakovost in verodostojnost slikovnega gradiva v učbenikih za spoznavanje okolja v 1., 2. in 3. razredu ter družbe v 4. in 5. razredu. Analizirali smo založbe, ki so na slovenskem trgu najbolj zastopane, in sicer Rokus Klett, DZS, Modrijan in Mladinska knjiga, po vnaprej zastavljenih kriterijih. Ugotovili smo, da imata glede na kriterije založbi Rokus Klett in Modrijan najkvalitetnejše predstavljeno slikovno gradivo v učbenikih za spoznavanje okolja, največ pomanjkljivosti pa založba Mladinska knjiga. Pri predmetu družba je po kakovosti slikovnega gradiva najbolj izstopala založba Modrijan, medtem ko je največ pomanjkljivosti v učbenikih založbe Mladinska knjiga. Ugotovili smo, da razmerje med besedilom in slikovnim gradivom v učbenikih ni pri vseh založbah ustrezno glede na razred in da se kakovost slikovnega gradiva razlikuje tudi po razredih. V vseh analiziranih učbenikih so od slikovnega gradiva pričakovano najbolj zastopane fotografije in slike. Ker so vsi učbeniki potrjeni, je prihajalo do zelo majhnih odstopanj med založbami in razredi.
Ključne besede: učbenik, slikovno gradivo, založba, spoznavanje okolja, družba
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 237; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (8,40 MB)

10.
Urbani center za osebe z demenco v Slovenj Gradcu
Grega Pečolar, 2020, magistrsko delo

Opis: Demenca predstavlja eno izmed najhitreje rastočih bolezni, ki močno posega v vsakdan vedno večjega števila ljudi širom sveta. V magistrskem delu smo poskušali preko socialnega aspekta, ki je osnova snovanja okolja primernega za osebe z demenco, nagovoriti laično kot tudi strokovno javnost. Vodilo arhitekturne zasnove centra za osebe z demenco je oseba z zmanjšanimi kognitivnimi sposobnostmi, okrog katere se predpostavi prostor, ki ponuja vse mehanizme spodbujanja in ohranjanja človeškega dostojanstva. Na ta izjemno kompleksen družbeni problem smo podali enostaven in jasen koncept rešitve, ki zajema podrobno analitično raziskavo, na podlagi katere smo zasnovali arhitekturno urbanistično idejo. Na primeru manjšega mesta kot je Slovenj Gradec smo s pomočjo prostorskih analiz in specifične morfologije prostora predlagano arhitekturno rešitev umestili v urbano mestno tkivo v posredno bližino mestnega jedra. V delu so predstavljeni tudi parametri načrtovanja, ki se kažejo na vseh področjih urejanja prostora in zajemajo zasebne, poljavne in javne prostore. Vsi prostori so razgibani, odprti, smiselno povezani in umeščeni v prostor kot celota, kar daje funkcionalnost celotni zasnovi centra za osebe z demenco.
Ključne besede: arhitektura, demenca, mestno tkivo, urbanizem, interier, družba
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 207; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (83,95 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici