Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Obdavčitvam se ne moremo izogniti, zato se danes z njimi srečujemo skoraj že na vsakem koraku. Gospodarske družbe niso izjema, kar pomeni, da ima vsak družbenik v družbi tudi davčne obveznosti. V našem primeru smo osredotočeni zgolj na obdavčitev družbenikov v komanditni družbi in družbi z omejeno odgovornostjo, in to predvsem na nastanek davčne obveznosti pri razdelitvi oziroma izplačilu (bilančnega) dobička, ki sta ga družbi ustvarili. Delitev dobička v obeh družbah in primerjanih državah (Sloveniji in Hrvaški) predstavlja osnovno izhodišče za obdavčevanje družbenikov ter je za posamezno primerjano družbo zakonsko določena, prav tako tudi stopnje obdavčitve, ki se upoštevajo ob določeni davčni osnovi. V Sloveniji je bila sporna obdavčitev dobička družbenikov osebnih družb, ker je bil obdavčen že sam pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika, še preden je prišlo do dejanskega izplačila. Problematiko je z ukinitvijo spornih določb rešilo Ustavno sodišče Republike Slovenije. Tudi na Hrvaškem zasledimo problematiko glede obdavčitve dobička. V nekaterih obdobjih je bila zakonsko določena, v nekaterih pa obdavčitve dobička, kar se tiče izplačila dividend oziroma udeležbe v dobičku, ni bilo. Ponovno uvajanje zakona o obdavčitvi dividend/udeležbe pri dobičku je pomenilo, da bi se obdavčevale dividende/udeležba pri dobičku za nazaj tudi za leta, ko za obdavčitev ni bilo zakonske podlage, kar je privedlo do neenakosti pri obdavčevanju družbenikov. Ustavno sodišče Republike Hrvaške je na pobudo Hrvatske udruge poslodavaca nejasnosti rešilo z ukinitvijo zakonskih določb, ki so povzročale neenakost obdavčitve, in s tem odpravilo obdavčitev za nazaj. Problem, ki smo ga izpostavili v primerjanih državah, ni bil enak, čeprav se je nanašal na isto področje izplačila dobička (dividend).V Sloveniji je bila sporna obdavčitev pripisa dobička, na Hrvaškem pa uvedba ponovne obdavčitve, ki je nalagala obdavčevanje izplačila dobička za nazaj, torej za obdobja, ko za to ni bilo zakonske podlage. Iz tega izhaja, da je bil problem v obeh državah rešen ustrezno glede na okoliščine in je s tem doprinesel k pravičnejši obdavčitvi dobička družbenikov.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, komanditna družba, družbeniki, obdavčitev, dividende, skupščina, delitev dobička
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (972,04 KB)

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na problematiko prevzemne zakonodaje, pri čemer analizira, kako se lahko družba z omejeno odgovornostjo zaščiti pred prevzemi družbe. Prevzemna zakonodaja se osredotoča na javne in večje nejavne delniške družbe, ne pokriva pa tega vprašanja v kontekstu družbe z omejeno odgovornostjo. To izhaja iz več razlogov: družba z omejeno odgovornostjo ni tako pogosto tarča prevzemov kot delniška družba, poleg tega zakonodaja že predvideva predkupno pravico preostalih družbenikov pred tretjimi osebami, kar otežuje prevzem, nadalje gre pogosto za manjša družinska podjetja, kjer je prevzem skoraj nemogoč, dokler družbeniki sodelujejo, ter dejstvo, da imajo družbeniki v družbah z omejeno odgovornostjo prosto pot pri urejanju medsebojnih razmerij in upravljanja, zato se od njih pričakuje, da bodo sami zaščitili svoje interese. Zato mora družba z omejeno odgovornostjo, preden se sooči z možnostjo prevzema, tudi sama urediti postopke in mehanizme zaščite znotraj svoje družbene pogodbe. Družbi z omejeno odgovornost ravno njena pogodbena svoboda po samostojnem urejanju notranjih razmerij daje možnost, da sama uredi obrambo pred morebitnim prevzemom. Prevzem gospodarske družbe pomeni pridobitev zadostnega kapitalskega deleža v družbi, kar omogoča prevzemniku nadzor nad družbo in sprejemanje ključnih odločitev. V pravni teoriji in praksi ločimo prijateljske ali sporazumne prevzeme od sovražnih, kjer ciljna družba uporablja različne obrambne strategije, da bi otežila ali preprečila prevzem. Ti obrambni mehanizmi vključujejo strategije, ki zaščitijo družbo pred nezaželenimi prevzemi. Magistrsko delo preučuje obrambne mehanizme, ki jih lahko uporabi družba z omejeno odgovornostjo, zlasti v primerjavi z mehanizmi, ki so znani v okviru obrambe delniških družb. Tako se preuči obramba delniške družbe in morebitno preslikanje le-te na družbo z omejeno odgovornostjo. Delo analizira različne oblike obrambnih mehanizmov, ki so lahko vključeni v družbeno pogodbo družbe z omejeno odgovornostjo, med njimi predkupno pravico preostalih družbenikov, izključitev le-te v primeru iskanja »belega viteza«, potrebo po soglasju družbenikov ob prenosu poslovnega deleža, večkratna ali omejitev glasovalne pravice, pravico posameznega družbenika do imenovanja in odpoklica poslovodje, pridobivanje lastnih poslovnih deležev ter prodajo najvrednejšega premoženja družbe. Ti se v magistrskem delu primerjajo z avstrijsko in nemško zakonodajo ter analizirajo, kako bi se predlagani obrambni mehanizmi izkazali v teh državah. V zaključku magistrskega dela avtorica potrdi tezo, da lahko premišljeno oblikovani in ustrezno vključeni obrambni mehanizmi v družbeno pogodbo omogočajo družbi z omejeno odgovornostjo učinkovito zaščito pred sovražnimi prevzemi. Magistrsko delo predlaga tudi konkretne rešitve, kot so klavzule v družbeni pogodbi, ki bi družbenikom omogočile obrambo pred prevzemi. Delo prispeva k boljšemu razumevanju korporacijskega prava v povezavi s prevzemnim pravom in predstavlja pomemben vir za pravno prakso, saj ponuja konkretne možnosti za zaščito lastništva in stabilnosti v družbah z omejeno odgovornostjo.
Ključne besede: prevzem gospodarske družbe, sovražni prevzem, obrambni mehanizem, ciljna družba, družba z omejeno odgovornostjo, družbena pogodba, predkupna pravica, prednostna pravica do nakupa novih osnovnih vložkov, beli vitez, omejitev prenosa poslovnega deleža, glasovalna pravica, pravica imenovanja in odpoklica poslovodje, lastni poslovni deleži, prodaja premoženja
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,97 MB)

Opis: Cilj diplomske naloge je objasniti kakšen vpliv ima družba, na vpliv zlorabo drog posameznika. Predvsem sem se skoncentriral na vpliv družbe, katero si posameznik izbere sam, oziroma na družbo njegovih vrstnikov, posvetil pa sem se tudi na vpliv družine, ter okolja v katerem je posameznik odraščal. Navkljub vsem znanjem ter obveščanjem o učinku drog, predvsem mladostniki še vedno v velikem številu uporabljajo prepovedane droge, predvsem zaradi vpliva družbe, ter njenih dejavnikov. Pri tem imajo velik vpliv družbeni pritiski, saj se njihove vrednote vrtijo okoli njih, veliko posameznikov uživa prepovedane droge, da bi pred njihovimi vrstniki, oziroma družbo izpadli »kul«. V teoretičnem delu sem se dotaknil mladostnikov, ter vpliva družbe na njihov razvoj. V nadaljevanju so opisane lastnosti droge, oziroma kaj droge pravzaprav so , ter kaj pravzaprav posameznika privlači, oziroma kakšen je njegov namen uživanja prepovedanih drog. Razložil sem znake odvisnosti in se skoncentriral tudi na programe zdravljenja zasvojenosti ter vsesplošne pomoči odvisnikom in s tem poskušal razbiti stigmo, da se odvisnikom, ne da pomagati. V eperičnem delu sem imel za bolj podrobno analizo obravnavanje tematike in raziskovalni vprašanji, pogovor z strokovnjakom ter s posameznikom, kateri je na lastni koži izkusil zlorabo drog ter posledice le teh, z mano je delil svoje izkušnje, oziroma zgodbe, katere so ga pripeljale do odvisnosti. Njegova izkušnja mi je razširila moja obzorja razumevanja posledic, razlogov, o zasvojenosti z drogo ter vpogled v njihove težave. Na koncu sem napisal razpravo, ki temelji na teoriji in na mnenjih intervjujancev. V zaključku je podana kritika na diplomsko nalogo. 
Ključne besede: droge, družba, vrstniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (733,52 KB)

Opis: Osrednja tema magistrske naloge je primerjava upravljanja Slovenskega državnega holdinga, d. d., z upravljanjem družbe za upravljanje, katerih opravljanje dejavnosti je usmerjeno v upravljanje tujega premoženja. Družba za upravljanje je pravna oseba, katere primarna dejavnost je upravljanje z investicijskimi skladi. V Republiki Sloveniji je trenutno registriranih pet družb za upravljanje. Te, poleg upravljanja investicijskih skladov, izvajajo tudi druge finančne storitve. Za potrebe ureditve njihovih statusnopravnih značilnosti in upravljanja se uporablja Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3), ki predvideva dvotirni sistem upravljanja, oblikovanj z upravo in nadzornim svetom. Slovenski državnih holding, d. d., pa velja za krovnega upravljalca državnih kapitalskih naložb, ki jih vlaga v več gospodarskih družb. Prek teh vpliva in se vključuje v različne panoge, kot so energetika, turizem in promet. Poleg upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije Slovenski državni holding, d. d., opravlja tudi druge dejavnosti in storitve, s katerimi vpliva na slovensko gospodarstvo. Delovanje in organizacijo Slovenskega državnega holdinga, d. d., podrobneje ureja Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), ki predpisuje tudi dvotirni sistem upravljanja, sestavljen iz uprave in nadzornega sveta. Magistrska naloga se deli na tri dele. V prvem delu se predstavi in uvrsti investicijske sklade in družbe za upravljanje v finančni sistem. Za lažjo predstavitev in uvrstitev se obravnavano primerja tudi s pomočjo pravnih aktov, kot so direktive in ZGD-1. Drugi del se osredotoča na predstavitev korporativnega upravljanja družb za upravljanje in Slovenskega državnega holdinga, d. d. Pri tem se korporativno upravljanje obeh družb podrobno obravnava in primerja s splošno ureditvijo upravljanja, določeno z določbami zakona ZGD-1. Tretji del pa se osredotoča na primerjavo elementov korporativnega upravljanja obravnavanih družb. Korporativno upravljanje je zelo široko področje, zato se v drugem in tretjem delu magistrske naloge osredotoča predvsem na pravno ureditev sistemov upravljanja in upravljalnih organov, kot sta uprava in nadzorni svet. Pri tem se, poleg primerjave zakonskih aktov, k obravnavi uvršča tudi druge pravne akte, kot so kodeksi, politike in pravilniki. V zadnjem delu magistrske naloge se ugotavlja, da je primerjava obravnavanih družb smiselna. Ugotovitve se nanašajo predvsem na pomen in vpliv določb zakona ZGD-1. Ta zakon predstavlja podlago tako za specialne zakone, namenjene organizaciji in poslovanju obravnavanih družb, kot tudi za ureditev drugih področij korporativnega upravljanja. Izpostavlja pa se tudi določene razlike, ki se odražajo v opredelitvi in organizacij področij, prilagojenih naravi obravnavanih družb (npr.: organizacija posvetovalnih organov in pooblaščenih oseb).
Ključne besede: korporativno upravljanje, družba za upravljanje, Slovenski državni holding, d. d., dvotirni sistem upravljanja, uprava, nadzorni svet, upravljalni organi, organi vodenja in nadzora.
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 200; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,83 MB)

Ključne besede: tranzicija, globalizacija, kapitalizem, družba tveganja
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 128; Prenosov: 5
Celotno besedilo (755,32 KB)