Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Sladkorna bolezen tipa 1 je avtoimunska bolezen, ki zahteva vsakodnevno skrb za preprečevanje zapletov. Za otroke in mladostnike s to boleznijo je zdrav življenjski slog bistven za nadzor krvnega sladkorja in preprečevanje hiperglikemije. Namen zaključnega dela je bil analizirati vpliv socialnih omrežij na prehrano otrok in mladostnikov s sladkorno boleznijo tipa 1. Metode: Izveden je pregled literature, ki smo jo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah Cochrane Library, PubMed, Sage, CINAHL, Web of Science ter ScienceDirect s pomočjo iskalne strategije. Rezultati so analizirani s pomočjo evalvacijske tabele ter razvrščeni po hierarhiji dokazov. Uporabljena je vsebinska analiza. Postopek iskanja literature je prikazan s PRISMA diagramom. Rezultati: V končno analizo so vključene štiri raziskave. Ugotovljeno je, da lahko na socialnih omrežjih otroci in mladostniki najdejo uporabne informacije, kot so prilagojeni jedilniki za sladkorne bolnike, nasveti za zdrav življenjski slog in informacije o novih tehnologijah za lažje spremljanje krvnega sladkorja. Razprava in zaključek: Ugotovljeno je, da mediji lahko pozitivno vplivajo na izboljšanje življenja z DM1. Imajo pa tudi negativne vplive, kot je zavajanje k nezdravim prehranjevalnim navadam. Pomembno je raziskovanje socialnih omrežij, saj imajo velik vpliv na prehrano otrok s sladkorno boleznijo.
Ključne besede: diabetes mellitus, dieta, družabna omrežja, prehranjevalne navade
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,22 MB)

Opis: Spreminjajoče se okolje in tehnološki razvoj sta v zadnjih desetletjih popolnoma preusmerila potrošnjo, načine poslovanja in promocije. Marketing je z izumom interneta dosegel povsem nov obseg, kar je vodilo do pojava digitalnega marketinga. Na vedno bolj nasičenem trgu je digitalna prisotnost postala ključen del tako uspeha kot obstoja podjetja. Prizadevanje za pridobitev konkurenčnih prednosti je spodbudilo vključevanje različnih komponent marketinškega komuniciranja v organizacijo. Vendar preklop od tradicionalnega na digitalni marketing za veliko podjetij ni lahek, saj se na poti skriva ogromno izzivov glede uvedbe novih platform v komunikacijske kanale podjetja. V nalogi bomo predstavili širok pojem digitalnega marketinga, katere kanale obsega ter njegove prednosti in slabosti v primerjavi s tradicionalnim marketingom. V nadaljevanju bomo govorili o petih ključnih korakih pri uvedbi digitalnega marketinga v podjetje in kaj točno le-ti vključujejo. Predstavili bomo družabno omrežje in podjetje Facebook ter njegovo vlogo v poslovnem svetu, kar vključuje storitve, ki jih nudijo izključno podjetjem. V praktičnem delu bomo podrobneje analizirali digitalni marketing podjetja Nike. V ospredju bo njihova marketinška strategija, prav tako pa tudi oglasi na družabnem omrežju Facebook.
Ključne besede: digitalni marketing, družabna omrežja, uvedba digitalnega marketinga, marketinška strategija, Facebook marketing
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 1128; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: Na svetu je trenutno več kot 3,5 milijarde uporabnikov družabnih omrežij. Ta številka nam pove, kako zelo je razširjena uporaba družabnih omrežij, hkrati pa lahko s tega razberemo, kako pomembna so družabna omrežja in njihov vsakdanji vpliv na naše življenje. Večina uporabnikov jih uporablja za komuniciranje in spremljanje svojih najljubših znamk. Znamke so podjetja, ki se promovirajo s pomočjo spleta. Dandanes je pomembno, da je podjetje v koraku s časom in da izkoristi družabna omrežja v največjem možnem načinu. Prodaja, oglaševanje, komunikacija in grajenje odnosa s strankami je bistveno za dobro poslovanje podjetja. Če podjetje to opravlja preko družabnih omrežij, bistveno privarčuje pri stroških in hkrati s tem poveča dobiček. Pomembno je torej, da se podjetja vključijo v sodoben način življenja in ugotovijo, kako pomembna so družabna omrežja za dobrobit njihovega podjetja. V prvem delu diplomskega dela smo najprej opredelili družabnega omrežja, predstavili njegovo zgodovino ter osnovne značilnosti. Del naloge smo tudi posvetili različnim tipom družabnih omrežij in trendom v zadnjem letu. Osredotočili smo se tudi na vsesplošno uporabo družabnih omrežij v poslovne namene, ki smo kasneje v nalogi povezali s praktičnim delom. Po opredelitvi družabnih omrežij smo se osredotočili na družabna omrežja v Sloveniji. Omenili smo družabna omrežja, ki so zasegala najboljša mesta uporabnosti v Sloveniji in hkrati pregledali uporabo družabnih omrežij glede na starostne skupine ljudi. V drugem delu smo najprej analizirali picerijo, v kateri smo kasneje ugotavljali vpliv družabnih omrežij. Posvetili smo se dosedanji uporabi družabnih omrežij in izpostavili prednosti in slabosti. S pomočjo anketiranja strank smo pridobili podatke, ki so nam pomagali prikazati dosedanje stanje. V zadnjem delu smo poiskali nove možne rešitve, ki bi pripomogle k boljši poslovni uspešnosti poslovanja podjetja.
Ključne besede: Družabna omrežja, vpliv družabnih omrežij, poslovna uspešnost, Facebook, internet
Objavljeno v DKUM: 19.11.2020; Ogledov: 1525; Prenosov: 158
Celotno besedilo (2,57 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava primerjavo med poročanjem medijev na tradicionalnih platformah in posredovanjem vsebin preko družbenih omrežij. V uvodu gre za razlago terminov mediji ter družabna omrežja. Opisani so trije predstavniki tradicionalnih medijev, tiskani mediji, radijski mediji ter televizijski mediji. Raziskovalni del se osredotoča predvsem na razlike in podobnosti pri pisanju informativnih objav na družabnih omrežjih Facebook in Twitter. Predstavljeno je dodatno multimedijsko gradivo in spletni viri, ki jih posamezni medij uporablja pri svojem delu na družabnih omrežjih. Prav tako se osredotočam na slog poročanja določenega medija na družabnih omrežjih v primerjavi s slogom poročanja v tradicionalni obliki.
Ključne besede: družabna omrežja, množični mediji, tehnologija, javnost
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 875; Prenosov: 85
Celotno besedilo (2,16 MB)

Opis: Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (v nadaljevanju: Uredba) je na področje varovanja osebnih podatkov prinesla veliko sprememb. Ena izmed njih določa, da je obdelava osebnih podatkov otroka, ki temelji na soglasju iz člena 6(1a) Uredbe in se nanaša na storitve informacijske družbe, ki se ponujajo direktno otroku, zakonita le, če takšno odobritev da ali odobri nosilec starševske skrbi otroka. Ker gre za nov predpis in se sodna praksa še ni razvila, se na to tematiko odpira mnogo vprašanj, na številna izmed njih pa še ni odgovora. Tako ni jasno, kaj naj bi pomenil termin, da se »storitev informacijske tehnologije ponuja direktno otroku«. Iz ohlapnih smernic organov Evropske Unije, bi se dalo razbrati, da so to tiste storitve, iz uporabe katerih se otroka izrecno ne izključi. Slednje bi pomenilo, da se ta člen nanaša tudi na družabna omrežja. Vsaj s strani omrežij: Facebook, Snapchat in Google, ugotovimo, da se tega člena, v kolikor je le mogoče izognejo. Kot osrednja pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov služi pogodba, člen 8 Uredbe pa se uporabi le v primeru, ko je za določen osebni podatek (na primer podatek o političnem mnenju, ki spada pod posebne vrste osebnih podatkov) potrebna izrecna privolitev in se ga ne more skriti pod namen izvajanja pogodbe. V pravilnikih posameznih družabnih omrežij lahko zasledimo neskladnosti z Uredbo, kot je na primer kršitev jasnosti in preprostosti jezika iz uvodne določbe 58, člena 7(2) ter 12(1). Najdemo tudi skrita in vnaprej odkljukana okenca, ki vsebinsko določajo obseg pooblastitev glede zbiranja podatkov o otroku, kar bi lahko bila kršitev uvodne določbe 32 Uredbe. Ugotovimo, da je prostora za izboljšave še na pretek in z zanimanjem lahko pričakujemo razvoj, ki ga bo ubrala Uredba in spremembe, ki jih bo še prinesla.
Ključne besede: Splošna uredba o varstvu podatkov, varstvo osebnih podatkov, privolitev otroka, storitve informacijske tehnologije, družabna omrežja, Facebook, Snapchat, Gooogle
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1354; Prenosov: 195
Celotno besedilo (1,00 MB)