| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA POSTOPNEGA UVAJANJA OTROK V VRTCU LENDAVA IN VRTCIH POMURSKE REGIJE
Petra Gal, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje uvajanje otrok v vrtec v pomurski regiji. Zaposlena sem v Vrtcu Lendava, kjer otroke uvajamo v vrtec z modelom postopnega uvajanja, kar sem v diplomski nalogi podrobneje opisala. S pomočjo anket sem ugotavljala, kako poteka uvajanje otrok v vrtcih pomurske regije in jo primerjala z modelom uvajanja v Vrtcu Lendava. Diplomska naloga opisuje pomen in vlogo staršev pri razvoju otrokove osebnosti. opisuje modele družin, različne stile vzgoje, vlogo matere in očeta v otrokovem življenju. Vrtec je predstavljen kot vzgojno izobraževalna ustanova. V nalogi opisujem, kakšne stiske doživlja otrok ob vstopu v vrtec ter različne načine. uvajanja v predšolsko ustanovo. Kako so straši zadovoljni z modelom postopnega uvajanja, ki ga zvajamo v Vrtcu Lendava, kako so vzgojiteljice naklonjene takemu modelu uvajanja ter metode uvajanja otrok v vrtec v ostalih vrtcih v Pomurju, prikazuje raziskovalni del diplomske naloge. Raziskava je okazala, da je model postopnega uvajanja otroka v vrtec pretežno ustrezen, saj ga upoštevajo vsi anketirani vrtci in so z njim v večini zadovoljni.
Ključne besede: druţina, vzgoja, navezanost, otrok, vrtec, postopno uvajanje
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 2604; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (1006,54 KB)

2.
UPORABA FACEBOOKA V PETEM IN DEVETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Mateja Salaj, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Uporaba Facebooka v petem in devetem razredu osnovne šole sem predstavila značilnosti obdobja otroštva in mladostništva. Predstavila sem telesni razvoj in zdravje otrok in mladostnikov, opredelila odnose, ki nastajajo med vrstniki, prijatelji, sorojenci in druţino. Opisala sem značilnosti, ki doletijo vsakega otroka na prehodu iz obdobja otroštva v obdobje mladostništva. Preučila sem vlogo staršev do otrok in mladostnikov. V empiričnem delu sem s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so odgovarjali učenci petega in devetega razreda, zbrala podatke o tem, kako so seznanjeni s Facebookom, kdo jih je seznanil z njim, koliko časa preţivijo na njem. Zanimalo me je tudi, v katere namene uporabljajo Facebook in kakšno mnenje imajo o ostalih uporabnikih Facebooka. V raziskavo sem vključila 185 učencev štirih različnih osnovnih šol (osnovne šole Apače, Negova, Radenci in Tišina). Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike pri uporabi Facebooka glede na spol in razred učencev. Ugotovila sem, da so učenci osnovnih šol dobro seznanjeni s profilom Facebook.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: otrok, mladostnik, vrstniki, prijatelji, starši, druţina, Facebook
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 1681; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

3.
POSEBNI PRISTOPI K OZAVEŠČANJU UČENCEV K ZDRAVEMU NAČINU ŽIVLJENJA S POUDARKOM NA PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA
Aljoša Klun, 2012, diplomsko delo

Opis: Predmet obravnave diplomskega dela z naslovom Posebni pristopi k ozaveščanju učencev k zdravemu načinu ţivljenja s poudarkom na predmetu spoznavanje okolja je predstavitev osveščenosti učencev o zdravem načinu ţivljenja na področju prehrane, tekočin, higiene in gibanja. V prvem delu diplomskega dela so predstavljena teoretična spoznanja, ki se oblikujejo v psihološkem, pedagoško-didaktičnem in preventivno-zdravstvenem področju. Podrobneje smo predstavili pojme druţina, ki je steber vsake druţbe, razvojno obdobje otroka, prehrano, gibanje in sedeč način ţivljenja, ki predstavlja vedno večje tveganje za okvaro hrbtenice ţe pri otrocih. V nadaljevanju smo predstavili sklope Nacionalnega učnega načrta za spoznavanje okolja s stališča zdravega načina ţivljenja ter povezanosti tem in ciljev, ki so povezani z obstoječim ţivljenjskim slogom učencev. V empiričnem delu diplomskega dela smo analizirali raziskovalne podatke, pridobljene na vzorcu učencev prvega triletja dveh osnovnih šol celjske regije o poznavanju zdrave prehrane, njihovi gibalni aktivnosti v šoli in v domačem okolju ter morebitno pojavljanje teţav s hrbtenico in opozarjanje učiteljic na pravilno drţo med sedenjem. Rezultati prikazujejo, da so učenci ţe od 1. razreda dalje o zdravi prehrani dobro osveščeni, kar je rezultat učnih vsebin pri predmetu spoznavanja okolja. Manj pa je storjeno na področju gibanja v šolah, saj so večino časa v gibanju le učenci 1. razredov, od 2. razreda dalje pa učenci večino časa v šoli presedijo. Podobno je doma, saj skoraj 30 % anketiranih učencev preţivi popoldneve pred televizorjem ali računalnikom. Še posebej je zaskrbljujoč podatek, da se ţe pri učencih 3. razreda začno pojavljati bolečine v hrbtenici, kar pomeni, da bodo učitelji morali v prihodnje v učne ure pri vseh predmetih (ne samo ŠV in SPO) integrirati več gibalne aktivnosti s strani učencev.
Ključne besede: Ključne besede: druţina, prehrana, tekočina, gibanje, hrbtenica, spoznavanje okolja.
Objavljeno: 16.04.2012; Ogledov: 1778; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

4.
MARKO POGAČNIK, UMETNIŠKO DELO KOT KRITIČNA INFORMACIJA
Damjana Štrukelj, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Predmet diplomskega dela je raziskovanje širokega polja Pogačnikovega konceptualizma od kranjske skupine preko predmeta, artikla, reizma, telesa, druţine pa vse do kozmograma in litopunkturne prakse, ter predstavitev njegovega specifičnega in kritičnega pogleda na svet in umetnost. V diplomskem delu najprej opredelimo Pogačnikova posamezna razvojna obdobja in njegove značilnosti ter ga umestimo v referenčni okvir. Predstavimo Pogačnikove temeljne principe in elemente ustvarjanja. V teoretičnem delu se nato ukvarjamo s konceptualno umetnostjo, jo označimo in opredelimo. Predstavimo rušenje pregrad med umetniškim delom in vsakdanjim predmetom, ki pridobiva ugled umetnine. Nakaţemo transformacije, ki jih Pogačnikov kiparski izdelek kot predmet porabniške druţbe doţivlja v času konceptualizma. V nadaljevanju predstavimo poglede na dojemanje umetnine kot predmeta med predmeti. Opredelimo predmet kot izdelek mnoţične, industrijske proizvodnje, ki je povišan na raven umetnine. Predstavimo dematerializacijo umetnine in razseţnost, ki jo umetnina ima, in iz tega konteksta osvetlimo problematiko ready-made produkcije. V naslednjem poglavju se ukvarjamo z dojemanjem umetniške prakse v vsakdanjem ţivljenju, kjer naj bi se ideje in zamisli utelesile, materializirale in zaţivele v okolju. Nakaţemo Pogačnikovo zanimanje za naravo, njegovo razumevanje le-te preko druţine v Šempasu, ki mu predstavlja nekakšno pracelico druţbe. Predstavimo pokrajino kot širši socialni kontekst, prostor, kjer se izvaja umetniško-ekološka praksa in se odvija prevajanje Pogačnikovih duhovnih vsebin preko umetniških del v prakso. V zadnjem delu diplomskega dela predstavimo še avtorski projekt, katerega glavni temelj je interpretacija jaza z vidika konceptualne umetnosti.
Ključne besede: Marko Pogačnik, konceptualizem, stvar, artikel, dematerializacija, druţina, ekološka praksa, kozmogram, litopunktura.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 331; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici