SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ukrepi držav zoper uporabo brezpilotnih letal - dronov pri varovanju oseb in objektov (uporaba ptic ujed, laserskega orožja ter mreže)
Anej Nemec, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se navezuje na ukrepe držav zoper brezpilotna letala –drone pri varovanju oseb in objektov. Prvi zametki brezpilotnih letal segajo v čas Nikole Tesle, ki je podal tudi definicijo brezpilotnih letal, ki nekako ustreza še danes. Zaradi hitrega razvoja brezpilotnih letal je vrst in načinov razdelitve le-teh v razrede mnogo. Posledica takšnega razvoja je uporaba brezpilotnih letal na področjih zaščite in reševanja, kartiranja, dostave kot tudi na mnogih drugih področjih. Vsekakor pri uporabi brezpilotnih letal ne smemo zanemariti uporabe le-teh v komercialne namene. Brezpilotni letalniki so vedno bolj priljubljeni, kar pomeni, da je vedno več neukih uporabnikov, ki bi lahko kršili človekove pravice (vdor v zasebnost), kot tudi povzročili kakšno nesrečo. Zaradi raznih incidentov ter raznih drugih kršitev pravil, se je pojavila potreba po regulaciji tega področja, saj je hiter razvoj prehitel vso dosedanjo zakonodajo. Čeprav je področje uporabe brezpilotnih letal skoraj neomejeno, je bistvenega pomena, da se pri tem zagotovi nujno varovanje človekovih pravic. V ZDA tako to področje ureja Zvezna uprava za letalstvo, medtem ko Evropska unija za enkrat prepušča to posameznim članicam, sama pa pripravlja enotno zakonodajo, ki bo veljala za celotno področje Evropske unije. Nekatere države, kot so ZDA, Japonska, Nizozemska so se regulacije lotile s pomočjo inovativnih ukrepov. Tako ZDA uporablja lasersko orožje, Japonska uporablja dron s posebno mrežo, v katero se zapletejo sumljivi droni, Nizozemska pa uporablja ptice ujede – orle, ki jih šola podjetje Guard From Above iz Haaga. V Sloveniji je področje uporabe brezpilotnih letal urejal pravilnik iz leta 2008, letos pa so pripravili in sprejeli uredbo, ki to področje podrobneje ureja.
Ključne besede: brezpilotna letala, droni, uporaba, pravna ureditev, človekove pravice, diplomske naloge
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 514; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (739,83 KB)

2.
Uporaba dronov - med praktičnimi možnostmi in zakonskimi (ne)omejitvami
Nastja Zadnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Možnosti uporabe dronov so številne, uporablja se jih na varnostnih kakor tudi na civilnih področjih. Na varnostnih področjih lahko z droni veliko prispevamo k učinkovitosti izvajanja vojaških in policijskih nalog. Čeprav so drone sprva uporabljali samo za vojaške naloge se njihove pozitivne lastnosti in širok spekter možnosti uporabe vedno bolj širi na civilna (komercialna področja). Tako se droni že uporabljajo kot pomoč v kmetijstvu, v filmski industriji, novinarstvu, vedno bolj razširjena pa je uporaba dronov za namene rekreacije in športa. Prehod iz vojaških na civilna področja je omogočil vedno večji trg dronov ter posledično tudi padec cen. Tako lahko že praktično vsak kupi kakovosten dron s kamero za nekaj deset evrov. Povečano število dronov na nebu kliče k zakonski ureditvi tega področja. Države članice EU morajo vsaka posebej predpisati pravila in omejitve uporabe dronov, saj na ravni EU takšne zakonodaje še ni. Pomembno je, da države sprejmejo takšno zakonodajo, ki na eni strani varuje človekove pravice na drugi strani pa dopušča razvoj tega področja. Ob pregledu zakonodaje v različnih državah (Sloveniji, Avstriji, Veliki Britaniji, Franciji in ZDA) je moč opaziti določene podobnosti (npr. omejitve višine letov, minimalna oddaljenost od ljudi in objektov itn.). Z droni, ki imajo senzorje za zajem osebnih podatkov (kamere, fotoaparti) lahko hitro posežemo v pravico do zasebnosti posameznika, zato je pomembno, da je zakonodaja napisana tako, da varuje človekove pravice. Poleg možnih posegov v zasebnost ljudi, uporaba dronov predstavlja tudi nekatere druge grožnje in tveganja. Ne moremo povsem odmisliti nevarnosti v primeru padca drona, grožnje pa predstavljajo tudi droni, ki jih uporabljajo kriminalne skupine za izvedbo kriminalnih dejavnosti, kot je na primer tihotapljenje drog s pomočjo dronov.
Ključne besede: brezpilotni letalniki, droni, uporabnost, varnostni vidik, varstvo zasebnosti, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 503; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (868,80 KB)

3.
Civilne žrtve oboroženih brezpilotnih letalnikov
Sara Železnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Uporaba oboroženih brezpilotnih letalnikov se je močno razširila po letu 2001, ko so bili prvič uporabljeni v zračnem napadu v Afganistanu. Za problematično se je izkazala predvsem na območjih izven oboroženih spopadov v t. i. »vojni proti terorju«, kjer so opazne številne posledice na civilnem prebivalstvu. Poleg telesnih in psihičnih je bilo zaznati še ekonomske posledice, spremembe v običajih in navadah skupnosti ter vpliv na vsakdanje življenje civilistov na bombardiranih območjih. Statistika o številu napadov z oboroženimi brezpilotnimi letalniki in o njihovih žrtvah je težko dosegljiva, saj se prikriva njihovo uporabo na že tako nevarnih območjih za nevladne organizacije, raziskovalce in novinarje. Analiza uporabe oboroženih brezpilotnih letalnikov je pokazala neupoštevanje pravil mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic v izbiri tarče in identifikaciji žrtev napadov, saj se civilistom ne nudi zadostne zaščite pri uporabi tega vojaškega sredstva. Konkretni zakonodajni okvir o njihovi uporabi še ni bil sprejet ne v evropskem ne v mednarodnem prostoru, čeprav se o posledicah civilnih žrtev razpravlja že več let v sklopu različnih organizacij. Še vedno pa se za napade ne zahteva odgovornosti države izvajalke ali pa se izvaja pristranske in netransparentne preiskave. Primerjava s konvencionalnimi pilotiranimi letalniki ne kaže na učinkovitost novejšega vojaškega sredstva v korelaciji s kolateralno škodo, prispeva pa k negativni propagandi države izvajalke napadov.
Ključne besede: brezpilotna letala, brezpilotni letalniki, droni, oboroženi spopadi, nesreče, civilne žrtve, magistrska dela
Objavljeno: 30.08.2017; Ogledov: 117; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

4.
Droni, kamere in programska oprema za potrebe kartiranja
Jernej Lončarič, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Ta projektna naloga podaja osnovne informacije o uporabi dronov za potrebe kartiranja. Vsebuje aktualno zakonodajo na področju kartiranja, opis vrst dronov, kamer ter programske opreme. Vsebuje tudi praktični primer, kjer smo za potrebe projektne naloge opravili nekaj ur na terenu ter primer zaključili še s končnim izdelkom iz programske opreme. Preverili smo tudi aktualne cene geodetskih storitev z droni ter jih primerjali z geodetskimi storitvami snemanja z letalom.
Ključne besede: gradbeništvo, geodezija, kartiranje, droni
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 57; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (4,98 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici