1. Primerjava časa dostave avtomatskega eksternega defibrilatorja z dronom in avtomobilom : diplomsko deloAleksandar Savić, 2024, diplomsko delo Opis: Dostava medicinske opreme z brezpilotnimi letali je še vedno premalo razvita na območju Evrope, kljub temu da lahko prinaša več potencialnih prednosti. Naše raziskave so se osredotočile na analizo podobnih tehnologij in se temeljijo na preučevanju znanstvenih revij in terenskih poskusov. Eksperimentalni del raziskave obsega dva poskusa, ki sta bila izvedena na območju Celja. Oba eksperimenta sta se osredotočala na merjenje časa dostave avtomatskega eksternega defibrilatorja z dronom v dostavo z avtomobilom. Rezultati naše raziskave kažejo, da je dostava z dronom hitrejša v primerjavi z dostavo z avtomobilom. Rezultati raziskave potrjujejo potencial dostave medicinske opreme z brezpilotnimi letali. Kljub tem ugotavljamo da še vedno obstaja priložnost za povečanje relevantnosti podatkov. Relevantnost podatkov bi lahko povečali z razširitvijo števila lokacij, na katerih bi lahko izvajali meritve. S tem bi lahko dodatno izboljšali naše razumevanje potencialnih koristi in omejitev uporabe dronov za dostavo medicinske opreme v Evropi.
Ključne besede: droni, avtomatski eksterni defibrilator (AED), merjenje časa dostave AED-a
Objavljeno v DKUM: 27.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (2,13 MB) |
2. Dostava blaga z droni : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programaMilica Obradović, 2023, diplomsko delo Opis: Dostava blaga je življenjska sila današnje maloprodaje, ki vse bolj uporablja sodobne tehnologije in se sklicuje na internet, kar je močno okrepilo vlogo dostavnih podjetij. S hitrim razvojem na vseh področjih se razvija tudi nov način razmišljanja o sami tehnologiji. Droni omogočajo lažji dostop do lokacij, kjer to prej ni bilo mogoče, olajšajo spremljanje kritičnih lokacij in povečujejo varnost. Odigrali so pomembno vlogo v boju proti pandemiji koronavirusa. Vsekakor pa se bo njihova vloga dolgoročno v številnih sektorjih okrepila.
Osnovni namen naše raziskave je predstaviti značilnosti uporabe dronov v podjetjih za dostavo blaga in identificirati ovire, ki se pri tem pojavljajo. S pomočjo ankete smo preverili, kako ljudje sprejemajo dostavo z droni. Na koncu naše raziskave predlagamo možne rešitve za odpravo ovir na tem področju.
Ključne besede: droni, tehnologija, maloprodaja, dostava, raziskava
Objavljeno v DKUM: 14.02.2024; Ogledov: 268; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,49 MB) |
3. Pogoji za uvedbo paketnih dostav z droni v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaDoroteja Šoš, 2023, diplomsko delo Opis: Dandanes logistična podjetja ne iščejo le rešitev, ki bi znižala stroške dostave, ampak iščejo tudi takšne rešitve, ki bi omogočile hitrejšo, varnejšo in predvsem okolju prijaznejšo dostavo. To velja še posebej v zadnji milji dostave, kjer so stroški in onesnaževanje okolja visoki, obenem pa je to tudi najzamudnejši del transporta. Ena od možnih rešitev so brezpilotna letala oz. droni, ki so bili uporabljeni predvsem v vojaške, humanitarne in gradbene namene, sedaj pa se njihova uporaba širi tudi v logistiko in transport. Droni predstavljajo alternativno rešitev za dostavo medicinskih pripomočkov in vzorcev, dostavo manjših in lažjih paketov, pomoč pri oskrbi ladij ter ponekod tudi rešitev za dostavo hrane in pijače. V svoji diplomski nalogi smo ocenili uporabnost dronov pri paketni dostavi v zadnji milji, raziskali in opisali smo pogoje za kakovostno paketno dostavo ter ocenili možnost implementacije te tehnologije v slovenskem okolju.
Ključne besede: droni, brezpilotni letalniki, zadnja milja dostave, dostava z droni v Sloveniji, paketna dostava
Objavljeno v DKUM: 13.02.2024; Ogledov: 425; Prenosov: 37
Celotno besedilo (2,11 MB) |
4. Merjenje moči in smeri vetra z uporabo drona : magistrsko deloMark Travner, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu predstavimo različne metode za merjenje vetra, ki se uporabljajo v svetu balonarstva. Razvijemo dve novi metodi, ki za merjenje uporabljata dron. Prva za meritve uporablja padalo, druga analizo nagiba med lebdenjem drona. Izberemo metrike za določitev primernosti metod in medsebojno primerjavo rezultatov meritev.
Ključne besede: veter, meritev, droni
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 359; Prenosov: 37
Celotno besedilo (3,22 MB) |
5. Pravni in politični okvir za regulacijo avtonomnih vozil in dronov v EU : magistrsko deloRami Salman, 2020, magistrsko delo Opis: Mobilnost sestavlja pomemben del našega življenja, zato je nujno da je varna in zanesljiva. S pojavom naprednih tehnologij, kot so samovozeči avtomobili in droni, se pojavljajo določena vprašanja, ki se nanašajo na integracijo teh izdelkov v vsakdanje življenje in vpliva nanj. Uvodoma je prikazan tehnološki razvoj naprav, povezanih na omrežje in spremembe evropskega regulatornega okvirja v zvezi s tem. Nadalje sledi nekaj praktičnih primerov uporabe dronov in avtonomnih vozil. Magistrsko delo preučuje te tehnološke izdelke in storitve v luči prava EU glede na že veljavne primarne in sekundarne akte, kjer takšnih konkretnih predpisov še ni, pa si pomagamo s pomočjo splošnih načel in ostalih nezavezujočih aktov, ki so že bili sprejeti.
Eden ključnih predpisov, ki je usmerjen na informacijsko varnost, je Splošna uredba o varstvu podatkov (t.i. GDPR), kar se izraža že v širši definiciji samega podatka v primerjavi s prejšnjo ureditvijo. Pomembna je predvsem zaradi velikega toka informacij v elektronski obliki. V zvezi s pravicami državljanov EU imamo še veliko drugih relevantnih predpisov na tem področju, kot je Direktiva v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako in Direktiva o elektronskem poslovanju. Kljub visokemu nivoju pravne regulacije zaščite državljanov Unije, se pojavljajo vprašanja, ali so trenutni pravni predpisi zadostni glede na prihod avtonomnih naprav. Podan je tudi pregled relevatnih aktov in predlogov v zvezi z umetno inteligenco in možnostmi za zaščito uporabnikov izdelkov, ki temeljijo na avtonomnosti.
Prihodnost tehnologije je vsekakor tako zanimiva kot nepredvidljiva, kar pomeni da je še toliko bolj pomembna dosledna ureditev pravnih razmerjij med tehnološkimi giganti, potrošniki in drugimi pristojnimi institucijami. Pomemben vidik je tudi pravna poenotenost držav članic zaradi skupnega evropskega trga. V primeru prevelikih pravnih razlik bi lahko prišlo do zlorab in zaobhajanja pravnih predpisov, kar bi samo po sebi izničilo njihov temeljni namen.
Ključne besede: informacijska tehnologija, avtonomna vozila, droni, varstvo podatkov, elektronsko poslovanje, internetna nevtralnost, spletna varnost, GDPR, pravice državljanov EU
Objavljeno v DKUM: 16.12.2020; Ogledov: 1240; Prenosov: 238
Celotno besedilo (2,48 MB) |
6. Inovacije na področju poslovanja maloprodajnih podjetijMatej Magyar, 2019, diplomsko delo Opis: Maloprodaja že od nekdaj predstavlja eno glavnih gonilnih sil svetovnega gospodarstva. Industrija prodaje na drobno velja za največjega delodajalca v večini držav.
V diplomskem projektu bomo opisali tehnologije, ki so trenutno najbolj vpete v poslovanje prodaje na drobno, in spremembe, katere prinašajo. Opisali bomo pozitivne in negativne plati vsake izmed novosti in pokazali na izjemno tesno povezavo med odjemalci in potrebo maloprodajnih pojdetij za inovacije. Pravzaprav temeljijo vse inovacije na kupcih, saj so oni tisti, ki omogočajo prihodek podjetjem. Tehnologije, katere bomo opisali, so internet stvari, big data, RFID in dronska tehnologija.
Ocene za prihodnost maloprodajnega trga, ki so napisane v diplomskem projektu, so opravile raziskovalne agencije, ki so s pomočjo analiz preteklih podatkov in trenutnega stanja ustvarile okvirne slike prihodnosti.
Ključne besede: maloprodaja, internet stvari, veliki podatki, RFID, droni, SWOT- analiza, mobilna denarnica
Objavljeno v DKUM: 27.06.2019; Ogledov: 1220; Prenosov: 124
Celotno besedilo (759,93 KB) |
7. Brezpilotni zrakoplov kot tehnični pripomoček za iskanje pogrešanih oseb in osumljencev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeIna Zupanc, 2018, diplomsko delo Opis: Zlata doba brezpilotnikov šele prihaja, to bo čas, ki bo spremenil svet na vseh področjih. V uvodu naloga opredeli pojme, kot npr. brezpilotni zrakoplov, pogrešana oseba, osumljenec ter predstavi hipoteze. Sledi hiter pregled zgodovine in začetkov brezpilotnikov, katerih zametek je naredil Nikola Tesla leta 1898 s patentom za brezpilotna plovila ali vozila. Tretje poglavje opiše velikosti, zmožnosti in lastnosti brezpilotnikov. Nekaj modelov je slikovno in opisno predstavljenih. Sledi poglavje o številni uporabi brezpilotnikov, ki v svetu predstavljajo tako pozitivne kot negativne storitve. Tako kot lahko pomagajo pri iskanju oseb, delu na kmetiji ali dostavljanju zdravil v neprevozne kraje, jih lahko ljudje uporabijo za nezakonito snemanje in prisluškovanje ali v najhujšem primeru, za ubijanje. V petem poglavju so opredeljeni pravni vidiki uporabe brezpilotnikov, s poudarkom na Sloveniji. Splošna pravila so zapisana v Zakonu o letalstvu, Zakonu o varstvu osebnih podatkov in Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, bolj natančno jih opisuje Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov, sprejeta leta 2016. Uporaba je natančno določena in precej omejena. Temelji na osebni svobodi ljudi, za katero je pomembno, da se vanjo čim manj posega. V zadnjem delu naloga govori o uporabi helikopterjev in brezpilotnikov za iskanje pogrešanih oseb in osumljencev ter opiše prednosti in tveganja pri tem. Helikopterji sicer ogromno pripomorejo pri iskanju, vendar je njihova uporaba zelo draga. V določenih situacijah bi jih lahko nadomestili brezpilotniki in tako zmanjšali ceno, hkrati pa zmanjšali nevarnosti za pilote. Sledi opis policijskih pooblastil pri iskanju pogrešanih oseb in osumljencev ter možne kršitve pri tem. Policija mora pri uporabi brezpilotnih zrakoplovov biti zelo pozorna, da ne posega v zasebnost ljudi.
Ključne besede: pogrešane osebe, osumljenci, iskanje, preiskovanje, tehnični pripomočki, brezpilotni letalniki, droni, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 30.05.2018; Ogledov: 2123; Prenosov: 217
Celotno besedilo (1,12 MB) |
8. Kibernetska varnost dronov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostAndrej Štampfel, 2018, diplomsko delo Opis: Poznavanje kibernetske varnosti je ključnega pomena pri varovanju informacij in informacijskih sistemov. V to skupino štejemo tudi brezpilotne letalnike, ki jih z drugo besedo imenujemo dron-i. So nosilci informacij in so vključeni v kibernetski prostor. Tehnologija in priljubljenost teh naprav predstavljata vstopno točko za potencialne napadalce. Drone delimo na vojaške in civilne.
Podatki iz zgodovine kažejo, da so bili droni sprva razviti kot vojaška tehnologija in posledično so bili prvi kibernetski napadi izvedeni na vojaških dronih. Zaradi preproste uporabe in možnosti uporabe tudi na drugih področjih, zdaj število civilnih dronov krepko presega število vojaških. Trend kibernetskih napadov je tako dobil nove razsežnosti. Na vojaškem področju se odraža kot nova oblika vojskovanja, na civilnem področju pa v novih oblikah socialnega inženiringa.
Tako razširjena uporaba dronov predstavlja določena tveganja. Najpogostejši napadi pri dronih so prevzem nadzora, zajemanje podatkov, sabotaža in vohunjenje. Droni lahko nosijo in obdelujejo kritične podatke o vojaških misijah ali osebne podatke, kar pa bi ob razkritju pomenilo resno grožnjo za oškodovano stranko. Ker so droni opremljeni z številnimi senzorji in so vodeni preko brezžičnih povezav, jih te naredijo ranljive in dojemljive za kibernetske napade.
Kibernetski napadi niso novost. Iz zgodovine je razvidno, da so prisotni že od nekdaj. Že poznane obrambe za odvračanje kibernetskih napadov pri dronih niso dovolj. Droni predstavljajo t.i. sistem sistemov, katerega lahko uspešno zaščitimo samo s kombinacijo zaščitnih ukrepov, ki vključujejo zaščito za vse sisteme. Navsezadnje gre za specifične leteče predmete z določeno mero avtonomnosti. Pri zaščiti dronov je pomembno poudariti tudi pomen človeškega faktorja. Potrebno je osveščanje pilotov o varnostnih tveganjih in potencialnih grožnjah, ki jim grozijo. Na ta način lahko piloti aktivno sodelujejo pri zagotavljanju preventivne varnosti in tako prispevajo svoj del k sistemski obrambi. Če prepoznamo določeno grožnjo, lahko začnemo z izvajanjem protiukrepov.
Ključne besede: droni, brezpilotni letalniki, varnost, kibernetska varnost, kibernetska kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.04.2018; Ogledov: 2059; Prenosov: 415
Celotno besedilo (1,00 MB) |
9. Droni, kamere in programska oprema za potrebe kartiranjaJernej Lončarič, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: Ta projektna naloga podaja osnovne informacije o uporabi dronov za potrebe kartiranja. Vsebuje aktualno zakonodajo na področju kartiranja, opis vrst dronov, kamer ter programske opreme. Vsebuje tudi praktični primer, kjer smo za potrebe projektne naloge opravili nekaj ur na terenu ter primer zaključili še s končnim izdelkom iz programske opreme. Preverili smo tudi aktualne cene geodetskih storitev z droni ter jih primerjali z geodetskimi storitvami snemanja z letalom.
Ključne besede: gradbeništvo, geodezija, kartiranje, droni
Objavljeno v DKUM: 28.09.2017; Ogledov: 1520; Prenosov: 167
Celotno besedilo (4,98 MB) |
10. Civilne žrtve oboroženih brezpilotnih letalnikov : magistrsko deloSara Železnik, 2017, magistrsko delo Opis: Uporaba oboroženih brezpilotnih letalnikov se je močno razširila po letu 2001, ko so bili prvič uporabljeni v zračnem napadu v Afganistanu. Za problematično se je izkazala predvsem na območjih izven oboroženih spopadov v t. i. »vojni proti terorju«, kjer so opazne številne posledice na civilnem prebivalstvu. Poleg telesnih in psihičnih je bilo zaznati še ekonomske posledice, spremembe v običajih in navadah skupnosti ter vpliv na vsakdanje življenje civilistov na bombardiranih območjih. Statistika o številu napadov z oboroženimi brezpilotnimi letalniki in o njihovih žrtvah je težko dosegljiva, saj se prikriva njihovo uporabo na že tako nevarnih območjih za nevladne organizacije, raziskovalce in novinarje. Analiza uporabe oboroženih brezpilotnih letalnikov je pokazala neupoštevanje pravil mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic v izbiri tarče in identifikaciji žrtev napadov, saj se civilistom ne nudi zadostne zaščite pri uporabi tega vojaškega sredstva. Konkretni zakonodajni okvir o njihovi uporabi še ni bil sprejet ne v evropskem ne v mednarodnem prostoru, čeprav se o posledicah civilnih žrtev razpravlja že več let v sklopu različnih organizacij. Še vedno pa se za napade ne zahteva odgovornosti države izvajalke ali pa se izvaja pristranske in netransparentne preiskave. Primerjava s konvencionalnimi pilotiranimi letalniki ne kaže na učinkovitost novejšega vojaškega sredstva v korelaciji s kolateralno škodo, prispeva pa k negativni propagandi države izvajalke napadov.
Ključne besede: brezpilotna letala, brezpilotni letalniki, droni, oboroženi spopadi, nesreče, civilne žrtve, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 30.08.2017; Ogledov: 1696; Prenosov: 157
Celotno besedilo (1,06 MB) |
