SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ukrepi držav zoper uporabo brezpilotnih letal - dronov pri varovanju oseb in objektov (uporaba ptic ujed, laserskega orožja ter mreže)
Anej Nemec, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se navezuje na ukrepe držav zoper brezpilotna letala –drone pri varovanju oseb in objektov. Prvi zametki brezpilotnih letal segajo v čas Nikole Tesle, ki je podal tudi definicijo brezpilotnih letal, ki nekako ustreza še danes. Zaradi hitrega razvoja brezpilotnih letal je vrst in načinov razdelitve le-teh v razrede mnogo. Posledica takšnega razvoja je uporaba brezpilotnih letal na področjih zaščite in reševanja, kartiranja, dostave kot tudi na mnogih drugih področjih. Vsekakor pri uporabi brezpilotnih letal ne smemo zanemariti uporabe le-teh v komercialne namene. Brezpilotni letalniki so vedno bolj priljubljeni, kar pomeni, da je vedno več neukih uporabnikov, ki bi lahko kršili človekove pravice (vdor v zasebnost), kot tudi povzročili kakšno nesrečo. Zaradi raznih incidentov ter raznih drugih kršitev pravil, se je pojavila potreba po regulaciji tega področja, saj je hiter razvoj prehitel vso dosedanjo zakonodajo. Čeprav je področje uporabe brezpilotnih letal skoraj neomejeno, je bistvenega pomena, da se pri tem zagotovi nujno varovanje človekovih pravic. V ZDA tako to področje ureja Zvezna uprava za letalstvo, medtem ko Evropska unija za enkrat prepušča to posameznim članicam, sama pa pripravlja enotno zakonodajo, ki bo veljala za celotno področje Evropske unije. Nekatere države, kot so ZDA, Japonska, Nizozemska so se regulacije lotile s pomočjo inovativnih ukrepov. Tako ZDA uporablja lasersko orožje, Japonska uporablja dron s posebno mrežo, v katero se zapletejo sumljivi droni, Nizozemska pa uporablja ptice ujede – orle, ki jih šola podjetje Guard From Above iz Haaga. V Sloveniji je področje uporabe brezpilotnih letal urejal pravilnik iz leta 2008, letos pa so pripravili in sprejeli uredbo, ki to področje podrobneje ureja.
Ključne besede: brezpilotna letala, droni, uporaba, pravna ureditev, človekove pravice, diplomske naloge
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 888; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (739,83 KB)

2.
Uporaba dronov - med praktičnimi možnostmi in zakonskimi (ne)omejitvami
Nastja Zadnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Možnosti uporabe dronov so številne, uporablja se jih na varnostnih kakor tudi na civilnih področjih. Na varnostnih področjih lahko z droni veliko prispevamo k učinkovitosti izvajanja vojaških in policijskih nalog. Čeprav so drone sprva uporabljali samo za vojaške naloge se njihove pozitivne lastnosti in širok spekter možnosti uporabe vedno bolj širi na civilna (komercialna področja). Tako se droni že uporabljajo kot pomoč v kmetijstvu, v filmski industriji, novinarstvu, vedno bolj razširjena pa je uporaba dronov za namene rekreacije in športa. Prehod iz vojaških na civilna področja je omogočil vedno večji trg dronov ter posledično tudi padec cen. Tako lahko že praktično vsak kupi kakovosten dron s kamero za nekaj deset evrov. Povečano število dronov na nebu kliče k zakonski ureditvi tega področja. Države članice EU morajo vsaka posebej predpisati pravila in omejitve uporabe dronov, saj na ravni EU takšne zakonodaje še ni. Pomembno je, da države sprejmejo takšno zakonodajo, ki na eni strani varuje človekove pravice na drugi strani pa dopušča razvoj tega področja. Ob pregledu zakonodaje v različnih državah (Sloveniji, Avstriji, Veliki Britaniji, Franciji in ZDA) je moč opaziti določene podobnosti (npr. omejitve višine letov, minimalna oddaljenost od ljudi in objektov itn.). Z droni, ki imajo senzorje za zajem osebnih podatkov (kamere, fotoaparti) lahko hitro posežemo v pravico do zasebnosti posameznika, zato je pomembno, da je zakonodaja napisana tako, da varuje človekove pravice. Poleg možnih posegov v zasebnost ljudi, uporaba dronov predstavlja tudi nekatere druge grožnje in tveganja. Ne moremo povsem odmisliti nevarnosti v primeru padca drona, grožnje pa predstavljajo tudi droni, ki jih uporabljajo kriminalne skupine za izvedbo kriminalnih dejavnosti, kot je na primer tihotapljenje drog s pomočjo dronov.
Ključne besede: brezpilotni letalniki, droni, uporabnost, varnostni vidik, varstvo zasebnosti, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 824; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (868,80 KB)

3.
Civilne žrtve oboroženih brezpilotnih letalnikov
Sara Železnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Uporaba oboroženih brezpilotnih letalnikov se je močno razširila po letu 2001, ko so bili prvič uporabljeni v zračnem napadu v Afganistanu. Za problematično se je izkazala predvsem na območjih izven oboroženih spopadov v t. i. »vojni proti terorju«, kjer so opazne številne posledice na civilnem prebivalstvu. Poleg telesnih in psihičnih je bilo zaznati še ekonomske posledice, spremembe v običajih in navadah skupnosti ter vpliv na vsakdanje življenje civilistov na bombardiranih območjih. Statistika o številu napadov z oboroženimi brezpilotnimi letalniki in o njihovih žrtvah je težko dosegljiva, saj se prikriva njihovo uporabo na že tako nevarnih območjih za nevladne organizacije, raziskovalce in novinarje. Analiza uporabe oboroženih brezpilotnih letalnikov je pokazala neupoštevanje pravil mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic v izbiri tarče in identifikaciji žrtev napadov, saj se civilistom ne nudi zadostne zaščite pri uporabi tega vojaškega sredstva. Konkretni zakonodajni okvir o njihovi uporabi še ni bil sprejet ne v evropskem ne v mednarodnem prostoru, čeprav se o posledicah civilnih žrtev razpravlja že več let v sklopu različnih organizacij. Še vedno pa se za napade ne zahteva odgovornosti države izvajalke ali pa se izvaja pristranske in netransparentne preiskave. Primerjava s konvencionalnimi pilotiranimi letalniki ne kaže na učinkovitost novejšega vojaškega sredstva v korelaciji s kolateralno škodo, prispeva pa k negativni propagandi države izvajalke napadov.
Ključne besede: brezpilotna letala, brezpilotni letalniki, droni, oboroženi spopadi, nesreče, civilne žrtve, magistrska dela
Objavljeno: 30.08.2017; Ogledov: 263; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

4.
Droni, kamere in programska oprema za potrebe kartiranja
Jernej Lončarič, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Ta projektna naloga podaja osnovne informacije o uporabi dronov za potrebe kartiranja. Vsebuje aktualno zakonodajo na področju kartiranja, opis vrst dronov, kamer ter programske opreme. Vsebuje tudi praktični primer, kjer smo za potrebe projektne naloge opravili nekaj ur na terenu ter primer zaključili še s končnim izdelkom iz programske opreme. Preverili smo tudi aktualne cene geodetskih storitev z droni ter jih primerjali z geodetskimi storitvami snemanja z letalom.
Ključne besede: gradbeništvo, geodezija, kartiranje, droni
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 286; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (4,98 MB)

5.
Kibernetska varnost dronov
Andrej Štampfel, 2018, diplomsko delo

Opis: Poznavanje kibernetske varnosti je ključnega pomena pri varovanju informacij in informacijskih sistemov. V to skupino štejemo tudi brezpilotne letalnike, ki jih z drugo besedo imenujemo dron-i. So nosilci informacij in so vključeni v kibernetski prostor. Tehnologija in priljubljenost teh naprav predstavljata vstopno točko za potencialne napadalce. Drone delimo na vojaške in civilne. Podatki iz zgodovine kažejo, da so bili droni sprva razviti kot vojaška tehnologija in posledično so bili prvi kibernetski napadi izvedeni na vojaških dronih. Zaradi preproste uporabe in možnosti uporabe tudi na drugih področjih, zdaj število civilnih dronov krepko presega število vojaških. Trend kibernetskih napadov je tako dobil nove razsežnosti. Na vojaškem področju se odraža kot nova oblika vojskovanja, na civilnem področju pa v novih oblikah socialnega inženiringa. Tako razširjena uporaba dronov predstavlja določena tveganja. Najpogostejši napadi pri dronih so prevzem nadzora, zajemanje podatkov, sabotaža in vohunjenje. Droni lahko nosijo in obdelujejo kritične podatke o vojaških misijah ali osebne podatke, kar pa bi ob razkritju pomenilo resno grožnjo za oškodovano stranko. Ker so droni opremljeni z številnimi senzorji in so vodeni preko brezžičnih povezav, jih te naredijo ranljive in dojemljive za kibernetske napade. Kibernetski napadi niso novost. Iz zgodovine je razvidno, da so prisotni že od nekdaj. Že poznane obrambe za odvračanje kibernetskih napadov pri dronih niso dovolj. Droni predstavljajo t.i. sistem sistemov, katerega lahko uspešno zaščitimo samo s kombinacijo zaščitnih ukrepov, ki vključujejo zaščito za vse sisteme. Navsezadnje gre za specifične leteče predmete z določeno mero avtonomnosti. Pri zaščiti dronov je pomembno poudariti tudi pomen človeškega faktorja. Potrebno je osveščanje pilotov o varnostnih tveganjih in potencialnih grožnjah, ki jim grozijo. Na ta način lahko piloti aktivno sodelujejo pri zagotavljanju preventivne varnosti in tako prispevajo svoj del k sistemski obrambi. Če prepoznamo določeno grožnjo, lahko začnemo z izvajanjem protiukrepov.
Ključne besede: droni, brezpilotni letalniki, varnost, kibernetska varnost, kibernetska kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno: 12.04.2018; Ogledov: 361; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

6.
Brezpilotni zrakoplov kot tehnični pripomoček za iskanje pogrešanih oseb in osumljencev
Ina Zupanc, 2018, diplomsko delo

Opis: Zlata doba brezpilotnikov šele prihaja, to bo čas, ki bo spremenil svet na vseh področjih. V uvodu naloga opredeli pojme, kot npr. brezpilotni zrakoplov, pogrešana oseba, osumljenec ter predstavi hipoteze. Sledi hiter pregled zgodovine in začetkov brezpilotnikov, katerih zametek je naredil Nikola Tesla leta 1898 s patentom za brezpilotna plovila ali vozila. Tretje poglavje opiše velikosti, zmožnosti in lastnosti brezpilotnikov. Nekaj modelov je slikovno in opisno predstavljenih. Sledi poglavje o številni uporabi brezpilotnikov, ki v svetu predstavljajo tako pozitivne kot negativne storitve. Tako kot lahko pomagajo pri iskanju oseb, delu na kmetiji ali dostavljanju zdravil v neprevozne kraje, jih lahko ljudje uporabijo za nezakonito snemanje in prisluškovanje ali v najhujšem primeru, za ubijanje. V petem poglavju so opredeljeni pravni vidiki uporabe brezpilotnikov, s poudarkom na Sloveniji. Splošna pravila so zapisana v Zakonu o letalstvu, Zakonu o varstvu osebnih podatkov in Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, bolj natančno jih opisuje Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov, sprejeta leta 2016. Uporaba je natančno določena in precej omejena. Temelji na osebni svobodi ljudi, za katero je pomembno, da se vanjo čim manj posega. V zadnjem delu naloga govori o uporabi helikopterjev in brezpilotnikov za iskanje pogrešanih oseb in osumljencev ter opiše prednosti in tveganja pri tem. Helikopterji sicer ogromno pripomorejo pri iskanju, vendar je njihova uporaba zelo draga. V določenih situacijah bi jih lahko nadomestili brezpilotniki in tako zmanjšali ceno, hkrati pa zmanjšali nevarnosti za pilote. Sledi opis policijskih pooblastil pri iskanju pogrešanih oseb in osumljencev ter možne kršitve pri tem. Policija mora pri uporabi brezpilotnih zrakoplovov biti zelo pozorna, da ne posega v zasebnost ljudi.
Ključne besede: pogrešane osebe, osumljenci, iskanje, preiskovanje, tehnični pripomočki, brezpilotni letalniki, droni, diplomske naloge
Objavljeno: 30.05.2018; Ogledov: 257; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici