| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
SOCIALNO DELO Z ODVISNIKI OD DROGE
Sara Kavčič, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen mojega diplomskega dela je predstaviti dejstva, ki sem jih s pomočjo raziskave pridobila o kakovosti življenja in socialnem delu z odvisniki od drog pri nas. Cilj dela je ob zajetju različnih poglavij in področij preučiti in oceniti, kakšni sta kvaliteta življenja in socialno delo z odvisniki od prepovedanih drog – ene od bolj ranljivih skupin pri nas. Diplomsko delo je sestavljeno iz več delov. V teoretičnem delu sem na začetku s pomočjo literature opredelila nekaj temeljnih pojmov, ki se nanašajo na življenje odvisnikov od prepovedanih drog, nadalje sem predstavila cilj raziskave, kjer bodo predstavljeni nekateri podatki o intervjuju in intervjuvanki. Poglavje, ki sledi se nanaša na raziskovalni del oz. predstavitev rezultatov intervjuja. V tem delu sem se osredotočila na področja, ki so me pri pridobivanju informacij in podatkov od spraševane osebe najbolj zanimala. Temu poglavju sledijo moje ugotovitve in sklepi, ki sem jih predstavila na podlagi pridobljenih podatkov, temu pa še nekateri predlogi za izboljšave, ki bi po mojem mnenju lahko pripomogli k izboljšanju obstoječega stanja. Iz raziskave, ki sem jo opravila v diplomski nalogi je razvidno, da odvisniki od prepovedanih drog resnično spadajo med najbolj ogrožene skupine prebivalstva pri nas. Rezultati so pokazali, da je življenje odvisnikov od prepovedanih drog dosti težje od življenja običajnih mladih ljudi. Predvsem stigme ter stereotipi in nekatere pomanjkljivosti v sistemu samem, pa odvisnikom od prepovedanih drog dostikrat še bolj onemogočajo brezskrbno in kvalitetno življenje.
Ključne besede: zasvojenost, droga, zdravljenje
Objavljeno: 16.07.2009; Ogledov: 3324; Prenosov: 566
.pdf Celotno besedilo (440,15 KB)

3.
Osveščenost mladostnikov o drogah
Matej Cimerman, 2012, diplomsko delo

Opis: Droge so nevarne v vseh življenjskih obdobjih, še posebej pa v mladostništvu, ko se mladostnik osamosvaja in postanejo pomembni vrstniki. V tem obdobju mladostniki veliko eksperimentirajo in se želijo uveljavljati. Eksperimentiranje mladostnikov z različnimi snovmi morda še ni zasvojenost, vendar povečuje tveganje, da bo pozneje prišlo do nje. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti razloge za eksperimentiranjem z drogami in osveščenost mladostnikov o drogah. Namen diplomskega dela je prikazati vlogo medicinske sestre pri zdravstveno vzgojnem delu mladostnikov ter staršev. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili strukturiran vprašalnik. Raziskovalni vzorec je zajemal 53 mladostnikov. Raziskava je potekala na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli ter na Tehnično šolskem centru. Rezultati. Mladostniki po drogi večinoma posegajo zaradi pritiska družbe ali pa želijo ugajati sovrstnikom. Največ informacij so o drogah dobili v šoli. Rezultati so pokazali, da mladostniki veliko eksperimentirajo z drogo. Osveščenost o drogah na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli ni večja kot na Tehnično šolskem centru. . Sklep. Obdobje mladostništva je življenjsko obdobje, ko si posameznik poskuša izboriti svoje mesto v svetu odraslih. Mladostniki so krhke in včasih lahkomiselne osebnosti, katerim je potrebno dati vedeti, da ravnanje vrstnikov in starejših ni vedno pravilno, ter mu pomagati, da se razvije v zdravo odraslo osebo.
Ključne besede: mladostnik, droga, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno: 11.06.2012; Ogledov: 1244; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

4.
NUJNA MEDICINSKA POMOČ OB ZASTRUPITVI Z DROGAMI
Anja Levart Kovačič, 2013, diplomsko delo

Opis: Droge so poznali že v starih civilizacijah. Verjetno takrat še nihče ni slutil, da bi te »substance« sčasoma, še posebej v sodobnem, modernem času, lahko postale tako pereč problem družbe, ki marsikatero družino spravlja na rob obupa in propada. Zdravstveni reševalci, ki delujemo v enotah nujne medicinske pomoči (NMP), se pogosto srečujemo s primeri, ko pomoč potrebuje prav oseba, ki je aktiven uporabnik različnih vrst drog. V diplomskem delu predstavljamo najpogostejše zaplete ob zastrupitvi s prepovedanimi drogami, dileme pri obravnavi uživalcev prepovedanih drog, s katerimi se srečujemo zdravstveni reševalci v NMP, predstavljamo oblike nudenja strokovne pomoči pri akutni zastrupitvi s prepovedanimi drogami ter ugotavljamo najpogostejše vzroke za predoziranje s prepovedanimi drogami med njihovimi uživalci. V empiričnem delu diplomskega dela smo grafično in opisno predstavili rezultate raziskave, ki smo jo opravili med zdravstvenimi delavci zaposlenimi v reševalni službi v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica in zdravstvenimi delavci zaposlenimi v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor OE Center za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze Maribor. Z raziskavo smo ugotovili, da imajo anketirani zdravstveni reševalci pri obravnavi tovrstnih pacientov največ težav z vzpostavitvijo intravenske poti, da je najpogostejša oblika nudenja nujne medicinske pomoči pri tovrstnih intervencijah aplikacija antidota ter, da je najpogostejši vzrok za predoziranje uživalca prepovedanih drog čistost substance, ki jo uporabnik zaužije v danem trenutku.
Ključne besede: droga, zdravstveni reševalec, prepovedane droge, odvisnost, nujna medicinska pomoč (NMP)
Objavljeno: 07.02.2014; Ogledov: 1613; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

5.
EMBALAŽA BLAGOVNE ZNAMKE COCKTA SKOZI ŽIVLJENJSKI CIKEL
Matic Deželak, 2014, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen embalaže je predvsem nositi in varovati, ohraniti vrednost in izdelek zaščititi ter olajšati njegovo uporabo. Diplomsko delo obravnava embalažo blagovne znamke Cockta skozi življenjski cikel. Cilji diplomskega dela so bili proučiti embalažo blagovne znamke Cockta skozi njen življenjski cikel. Diplomsko delo zajema pet poglavij. V uvodnem poglavju je opredeljeno področje problema, opis problema, predstavljeni so cilji, predpostavke in omejitve ter metoda dela. V drugem poglavju se seznanimo s teoretičnimi spoznanji o embalaži, njenim pojmom, kako je sestavljena, katere vrste poznamo in kakšna je njena funkcija. Tretje poglavje smo namenili življenjskemu ciklu izdelka in predstavitvi posameznih stopenj. V četrtem poglavju smo predstavili pojem blagovne znamke, njene kratkoročne in dolgoročne cilje, njeno označevanje, varstvo znamk in vpliv embalaže na uporabnika. V petem, zaključnem poglavju, je bilo predstavljeno podjetje Droga Kolinska d.d. v sklopu katerega smo podrobneje predstavili blagovno znamko Cockta, spreminjanje njene embalaže skozi čas in prodajne rezultate Cockte v opazovanem obdobju.
Ključne besede: embalaža, blagovna znamka, Cockta, Droga Kolinska d.d., življenjski cikel izdelka, diplomsko delo
Objavljeno: 07.07.2015; Ogledov: 841; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (808,50 KB)

6.
Actio libera in causa
Kristjan Zahrastnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Slovenski kazensko pravni sistem je oblikovan po sodobnem evrokontinentalnem kazenskem pravu, ki sledi nemški tradiciji splošnega pojma kaznivega dejanja. Drugačen koncept je uveljavljen v anglo-ameriškem kazenskem pravnem sistemu. Splošni pojem kaznivega dejanja je v slovenskem kazenskem pravu sestavljen iz treh elementov: izpolnjenosti biti kaznivega dejanja, protipravnosti in krivde. Kaznivo dejanje lahko izvrši le tisti, ki je v prištevnem stanju, saj lahko le-ta nadzoruje in pravilno zaznava okoliščine, ki ga obdajajo, zato tudi zakon določa, da tisti, ki je bil ob izvršitvi kaznivega dejanja v neprištevnem stanju, ni kriv. V orisu razvoja instituta actio libera in causa diplomsko delo predstavi zanimivejše in pomembnejše ureditve, ki so vplivale na razvoj. Poseben poudarek je na razvoju ureditve instituta v Jugoslaviji. Pojasnjene so tudi spremembe kazenskega zakonika v povezavi z navedenim institutom. Institut actio libera in causa pride v poštev pri ugotavljanju, ali je podana krivda storilca, saj določa krivdo storilca kaznivega dejanja v primeru, ko si sam z uporabo drog ali drugimi psihoaktivnimi snovmi ali kako drugače povzroči neprištevnost, če je pred izvršenim kaznivim dejanjem podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje. Dejali bi lahko, da sta potrebna dva elementa za krivdo neprištevnega storilca, prvi je, da se je storilec sam spravil v neprištevno stanje, za izpolnitev drugega elementa je treba storilcu očitati krivdo, preden se je spravil v stanje neprištevnosti. Razlikujemo med tremi možnostmi ravnanja storilca. Pri prvi možnosti storilec oblikuje svoj naklep glede izvršitve kaznivega dejanja še v stanju prištevnosti. Druga možnost je, kadar storilec nima naklepa glede kaznivega dejanja v normalnem duševnem stanju, ampak vseeno izvrši protipravno dejanje v neprištevnem stanju. Tretja možnost se nanaša na različne situacije, ki nastanejo v javnem prometu, kadar storilec zaradi utrujenosti in izčrpanosti zaspi in izvrši kaznivo dejanje. Kot je bilo že omenjeno, velja v Angliji anglo-ameriški kazenski pravni sistem, v tem sistemu se ne uporablja instituta actio libera in causa, ampak imajo podobna pravila z namenom kaznovanja storilcev, ki se prostovoljno spravijo v stanje omamljenosti in izvršijo kaznivo dejanje. V nemškem pravu kazniva dejanja izvršena v alkoholiziranem stanju, razvrščajo v dve kategoriji. V prvo kategorijo zapadejo kazniva dejanja, za katere uporabimo institut actio libera in causa. V drugo skupino pa uvrščamo izvršena kazniva dejanja, za katere se ne more uporabiti navedeni institut, ampak zanje velja subsidiarno pravilo, ki je zapisano v zakonu in ureja popolno omamljenost. V nadaljevanju je predstavljena preučena slovenska sodna praksa v povezavi z institutom actio libera in causa, opisane so tudi pomembnejše sodbe angleških sodišč, v katerih se opazi podobnost z institutom actio libera in causa. Preučena sodna praksa nemških sodišč vsebuje sodbi, ki prikazujejo uporabo člena popolne omamljenosti.
Ključne besede: actio libera in causa, neprištevnost, duševno stanje, alkohol, droga, psihoaktivne snovi, krivda
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 1498; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (590,15 KB)

7.
Uporaba novih psihoaktivnih substanc
Katarina Slapnik, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem raziskala problematiko uporabe novih psihoaktivnih substanc. Novo psihoaktivno snov lahko definiramo kot narkotično drogo ali novo psihotropno drogo v čisti obliki ali v pripravku, ki je ni na seznamu Enotne konvencije Združenih narodov o mamilih iz leta 1961 in ki je ni na seznamih Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971 ter predstavlja tveganje za javno zdravje. Gre za snovi, ki so bile modificirane že pred časom, vendar so na trgu postale popularne šele v zadnjih letih, in od tod tudi ime ''nove psihoaktivne substance''. Zanimalo me je predvsem, kakšni so učinki novih substanc, oz. ali so ti močnejši in nevarnejši za človekovo psiho in telo kot učinki tradicionalnih drog. Skozi raziskovanje sem prišla do sklepa, da imajo nove psihoaktivne substance bolj grozeč vpliv na uživalca, vseeno pa tega ne moremo trditi z gotovostjo, saj so informacije na področju toksičnosti in učinkov za zdaj še omejene. Zdravstvene težave, ki so posledica uživanja novih drog, so zapletene, nakup pripravkov pa je za razliko od tega preprostejši. Temu zlasti pripomore spletna prodaja na površinskem spletu, ki je dosegljiv prav vsakemu računalniško pisnemu posamezniku. Pozornost sem namenila tudi dokazovanju prisotnosti novih psihoaktivnih substanc v telesu. Velik problem in hkrati izziv za organe pregona ter zdravstvene delavce je ta, da jih s hitrimi, razširjenimi rutinskimi imunokemijskimi testi na droge v bioloških vzorcih ni mogoče zaznati. Prisotnost snovi v organizmu nam lahko potrdijo le dobre laboratorijske analize, ki jih pri nas izvaja Toksikološki laboratorij za sodno medicino na Medicinski fakulteti Ljubljana.
Ključne besede: diplomske naloge, nove psihoaktivne substance (NPS), droga, sintetične snovi, negativni učinki, odvisnost
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 186; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

8.
Analiza rasti podjetja z združitvijo na primeru podjetja v živilsko predelovalni dejavnosti
Tjaša Jenič, 2019, diplomsko delo

Opis: Podjetja morajo za uspešno delovanje na trgu zadovoljiti potrebe in želje kupcev, ki trajno posegajo po njihovih izdelkih, zato je pomembno, da razvijajo izdelke, ki so konkurenčnejši od drugih ponudnikov. V delu diplomskega seminarja so pojasnjene rast Droge Kolinske, d. d., oblike rasti in združitev z enim od vodilnih podjetij v živilskopredelovalni industriji na slovenskem tržišču. Ob obravnavanju problema so skozi zgodovinske dogodke družbe in primerjalne analize s konkurenti in trgom, na katerem deluje, razložene priložnosti in nevarnosti ter pozitivne in negativne posledice takšnega načina rasti. Optimalna velikost je bistvenega pomena in je ključen pojem, na katerega bi morala biti osredotočena vsa podjetja in v ta namen prilagoditi svoje poslovanje, da bi bil njihov profit karseda maksimalen ter dolgoročni povprečni stroški najnižji. Droga Portorož in Kolinska sta družbi, ki sta kmalu po vstopu Slovenije v Evropsko unijo naleteli na problem konkurenčnosti. Smoter obeh podjetij je bil povečanje tržnega deleža; rešitev sta našli s skupnimi dogovarjanji in podpisom združitvene pogodbe, ki je bila posledica tako ugodnih učinkov kot negativnih dolgoročnih rezultatov.
Ključne besede: podjetniška rast, rast z združitvijo, Droga Kolinska, združevanje podjetij
Objavljeno: 04.07.2019; Ogledov: 113; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (919,23 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici