| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Rotterdam kot vstopna točka za prepovedane droge
Vid Vrstovšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Prepovedane droge so snovi, ki po vnosu v človeško telo povzročajo psihološke in fizične spremembe na človeku. Uporaba prepovedanih drog je v današnjih dneh precej razširjena predvsem zaradi relativno lahke dostopnosti in nabave. Dostopnost in nabava prepovedanih drog je tesno povezana z njenim uvozom. Večina prepovedanih drog je uvoženih skozi večja državna pristanišča in letališča. Rotterdam je zaradi svoje odlične strateške lege, dobre infrastrukture in svojih geografskih specifikacij odlična točka za razvoj organiziranega kriminala in odlična vstopna točk prepovedanih drog v Evropo. V uvodnem delu diplomske naloge smo opredelili določene pojme, ki se skozi nalogo pojavljajo večino časa. V prvem delu naloge smo se osredotočili na trende prepovedanih drog na Nizozemskem in njihov uvoz. Našteli smo izvorne države, iz katerih prihaja večina droge in opisali načine tihotapljenja drog, ki ga uporabljajo organizirane kriminalne skupine. Našteli in s pomočjo statističnih podatkov smo opisali nekaj najpogosteje uporabljenih drog na Nizozemskem. S tortnim diagramom smo prikazali delež uporabnikov petih najpogosteje uporabljenih prepovedanih drog in jih primerjali z mednarodnim povprečjem. V drugem delu naloge smo se osredotočili na pristanišče Rotterdam, opisali njegovo geografsko lego in njegove značilnosti. Našteli in opisali smo glavne organe oblasti, ki skrbijo za brezhibno delovanje celega kompleksa in njegovo varnost. Opisali smo, kako se pristaniške oblasti trudijo zagotavljati varnost v pristanišču in metode, s katerimi odkrivajo nelegalne pošiljke. Dotaknili smo se tudi prodajalcev in kupcev drog na območju Rotterdama. Opisali smo njihove značilnosti (življenjski slog, izobrazba, zaposlitev), njihovo vlogo v svetu drog in nekatere njihove zgodbe. V zadnjem delu naloge smo se posvetili preventivnim in operativnim ukrepom v domeni Evropske unije. Omenili in opisali smo nekaj agencij in programov v domeni Evropske unije, ki so aktivni na področju organiziranega kriminala in posledično prepovedanih drog.
Ključne besede: diplomske naloge, prepovedane droge, trgovanje s prepovedanimi drogami, uvoz prepovedanih drog, Rotterdam
Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 93; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
Vpliv uporabe prepovedanih drog na razvoj psihotične motnje pri mladostniku
Sara Kunčnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Povzetek Izhodišča: Med mladimi je povečana uporaba prepovedanih substanc, ki lahko vplivajo na razvoj psihotične motnje. V diplomskem delu smo ugotavljali tveganje za nastanek psihotične motnje, ki ga predstavlja uživanje prepovedanih drog pri mladih. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvalitativno metodo sistematičnega pregleda in sintezo ter analize domače ter tuje znanstvene in strokovne literature. Podatke smo opisno predstavili. Rezultati: Rezultati kažejo, da uporaba prepovedanih drog pomembno vpliva na razvoj psihotične motnje pri mladostnikih, vendar ni potreben, niti zadostni dejavnik. Največja tveganja, predvsem zaradi razširjenosti uporabe, predstavljata alkohol in kanabis, manjša in vendar ne zanemarljiva pa tudi stimulansi, halucinogeni, sedativi in druge substance. Negativni učinek uživanja psihoaktivnih snovi na razvoj in potek psihotičnih motenj potrjujejo vse študije. Neposredno so z uživanjem drog povezane psihotične motnje uživanja psihoaktivnih substanc, vendar se učinek uživanja drog kaže tudi pri motnjah, ki niso neposredno posledica uživanja psihoaktivnih substanc. Diskusija in zaključek: V prihodnje bi bilo smiselno raziskovati različne psihotične motnje ter jih bolje diferencirati, saj gre za zelo heterogeno množico psihiatričnih motenj. Medicinska sestra z informiranjem mladostnika in družine o učinku prepovedanih drog na razvoj in potek psihotičnih motnje pripomore k ozaveščenosti in s tem k zmanjševanju tveganj za negativne učinke zaradi uporabe drog na razvoj psihotičnih motenj.
Ključne besede: mladostništvo, zloraba drog, psihoza, zdravstvena obravnava, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 166; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

3.
Zloraba dovoljenih in prepovedanih drog med mladostniki
Iza Kokoravec, 2020, magistrsko delo

Opis: Droge so substance, ki vplivajo na normalno delovanje človeškega telesa, na človeško psiho in zdravje. Uživanje dovoljenih in prepovedanih drog, predvsem pri dolgotrajni uporabi, na človeku lahko pusti tako kratkoročne, kot dolgotrajne posledice. Pri uživanju drog so najbolj ranljivi otroci, predvsem v času adolescence. V obdobju adolescence se otroci pričnejo spoznavati z dovoljenimi in prepovedanimi drogami. Učinki, ki jih imajo droge pri mladih, so še močnejši in posledice so lahko še toliko hujše ter nevarnejše, kot pri odraslih. Ob pojavu venomer novih substanc in ob relativno lahki dostopnosti dovoljenih ter prepovedanih drog, so otroci še toliko bolj izpostavljeni tveganju, da se srečajo z drogami. V magistrskem delu je predstavljena raziskava, kjer smo otroke iz Ljubljane in Maribora, v starostnem razponu 13¬—17 let, spraševali o uživanju dovoljenih in prepovedanih drog. Odgovore na anketo smo zbirali preko spletnega portala 1ka, otroke pa smo dosegli preko družbenih portalov, prijateljev ter osnovnih in srednjih šol. Poleg ankete smo pregledali tudi policijsko statistiko mladoletniške kriminalitete na področju prepovedanih drog in preverili, če se je zloraba drog med mladoletniki povečala. Ugotovili smo, da trenda v povečanju zlorabe drog, glede na prejšnja leta, ni. Preverjali smo tudi trditev, da je najpogosteje zlorabljena prepovedana droga konoplja, kar smo potrdili z Wilcoxonovim testom. Nato smo preverjali ali obstajajo razlike v starosti pri izkušnji s konopljo, kar smo preverili z Mann-Whitneyevim testom in potrdili, da razlike obstajajo. Tudi pri preverjanju hipoteze o povezanosti spola in izkušnje s konopljo smo prišli do sklepa, da povezanosti v našem vzorcu ni, zato smo jo s pomočjo hi-kvadrat testa zavrnili. Z zadnjo hipotezo smo preverjali povezanost med krajem bivanja in izkušnjo s konopljo in s hi-kvadrat testom potrdili, da v našem vzorcu povezanost obstaja. Na koncu smo z logistično regresijo želeli še preveriti, kateri izmed treh dejavnikov, starost, spol in kraj bivanja, najbolj vpliva na uživanje konoplje. Analiza je pokazala, da lahko le za spremenljivko starost trdimo, da ima neposreden vpliv na izkušnjo otrok s konopljo.
Ključne besede: droge, prepovedane droge, dovoljene droge, zloraba drog, mladostniki, magistrska dela
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 295; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (848,94 KB)

4.
Stališča do drog
Tadeja Krajnc, 2011, kratki znanstveni prispevek

Opis: Namen prispevka: Ker Slovenija ni izjema na področju uživanja drog, so v prispevku predstavljene bistvene razlike med različnimi starostnimi skupinami na področju problematike drog ter kakšna so njihova stališča do drog (prepovedanih, dovoljenih). Metode: Zasnova prispevka je analiza podobnih raziskav doma in v tujini. Opravljena je bila pilotska raziskava, v kateri je skupaj sodelovalo 90 anketirancev iz cele Slovenije, od tega 30 srednješolcev, 30 študentov in 30 predstavnikov aktivne populacije, ki so zaposleni in stari od 30 do 55 let. Ugotovitve: Rezultati so pokazali, da imajo starostne skupine do problematike in poznavanja drog enaka stališča v 20 %, kar pomeni, da obstajajo med njimi pomembne razlike. Aktivna populacija meni »droga je droga«, ne glede ali je to alkohol ali heroin, študenti strogo ločujejo med dovoljeno in prepovedano drogo, dijaki so nevtralni. Tretjine študentov preventiva ne zanima ali pa so o tem premalo osveščeni. Aktivna populacija bi dostopnost do dovoljenih drog omejila na 21 let, študenti in dijaki pa na 18 let. Zaskrbljujoče je, da se povečuje delež starejših, ki uživajo drogo, predvsem kombinacijo alkohola in zdravil ter da za njih v Sloveniji ne obstajajo prilagojeni programi pomoči in preventive. Omejitve/uporabnost raziskave: Raziskava je omejena na prebivalce Slovenije. Vzorec pilotske raziskave je ustrezen, ni pa preverjena reprezentativnost. Praktična uporabnost: Raziskava je uporabna za vse, ki delujejo z različnimi starostnimi populacijami na področju drog in odvisnosti ter na področju preventive. Prispevek daje signale, da je potrebno preventivno delovanje usmeriti na mlado populacijo, saj se v večini že doma kot otroci srečujejo z alkoholom in tobakom. Povečati bi bilo potrebno število preventivnih programov za starejšo populacijo. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja stališča različnih starostnih skupin do drog zajetih v raziskavi. Rezultati so širše uporabni, saj prikazujejo odnos in stališča slovenske populacije do samih drog in omogočajo primerjavo stališč ter odnosa do drog med posameznimi starostnimi skupinami in spoloma.
Ključne besede: droge, prepovedane droge, stališča do drog, mladi, starejši
Objavljeno: 12.05.2020; Ogledov: 220; Prenosov: 17
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Samomorilno vedenje in samomor med uporabniki psihoaktivnih substanc po poročanju strokovnih delavcev
Taja Lozinšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Samomorilna ogroženost oseb, odvisnih od prepovedanih drog, je visoka. Stopnja tveganja se, zaradi velike izpostavljenosti dejavnikom tveganja, ocenjuje kot 14-krat višja v primerjavi s stopnjo tveganja v splošni populaciji. Za zdravstveno osebje, ki je odgovorno za oskrbo oseb, odvisnih od prepovedanih drog, je zelo verjetno, da se bodo v svojem profesionalnem delovanju srečali z izgubo pacienta zaradi samomora. Osrednja tema naše naloge je doživljanje samomorilnega vedenja oseb, odvisnih od prepovedanih drog, pri terapevtih, zaposlenih v centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOPD). V raziskavo smo vključili vodje CPZOPD, ki imajo v povprečju več kot 20 let izkušenj na področju dela z odvisnostjo. Raziskava temelji na kvalitativni metodi raziskovanja. Po principih utemeljene teorije smo analizirali 10 polstrukturiranih intervjujev, ki so v povprečju trajali 50 minut. Po analizi podatkov smo 93 kod povezali v 11 vsebinskih sklopov, ki tvorijo model doživljanja samomorilnega vedenja: Prepričanja ter stališča o samomorilnem vedenju med odvisniki, Manipulativno samomorilno vedenje, Obravnava samomorilno ogroženega pacienta, Doživljanje samomorilnega vedenja, Postvencija, Preventiva, Skrb zase, Odnos do odvisnega pacienta, Umeščenost in priznanje dela znotraj sistema, Stališča do odvisnosti in odvisnega posameznika in Doživljanje sistema. Ti predstavljajo identificirane afektivne, kognitivne ter vedenjske odzive terapevtov v povezavi s samomorilnim vedenjem pacientov in mediatorske dejavnike, ki posredno ali neposredno vplivajo na doživljanje, in so specifično značilni za terapevte na področju dela z odvisnostjo. Model okna v svet dela z odvisnostjo odstira tri nivoje doživljanja samomorilnega vedenja: nivo zdravljenja odvisnosti, nivo lastnih prepričanj in stališč v zvezi s samomorilnim vedenjem ter nivo dela s samomorilnim vedenjem. Nivoji se med seboj razlikujejo glede na moč neposredne povezave z doživljanjem samomorilnega vedenja, pri čemer je nivo dela s samomorilnim vedenjem najbolj neposredno povezan z doživljanjem samomorilnega vedenja, nivo zdravljenja odvisnosti pa najmanj. Vsi trije nivoji skupaj določajo vsebine doživljanja samomorilnega vedenja oseb, odvisnih od prepovedanih drog. Model okna v svet dela z odvisnostjo pojasnjuje vsebine, ki so prisotne ob samomorilnem vedenju oseb, odvisnih od prepovedanih drog, in omogoča razumevanje kompleksnosti te teme.
Ključne besede: Samomorilno vedenje, terapevti, centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, doživljanje samomorilnega vedenja, Model okna v svet dela z odvisnostjo
Objavljeno: 27.03.2019; Ogledov: 724; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

6.
Zloraba prepovedanih drog na območju Policijske uprave Ljubljana
Maša Karamarković, 2018, diplomsko delo

Opis: Uporaba drog tako v svetu kot tudi v Sloveniji narašča iz dneva v dan, z uporabo drog pa se posledično povečuje tudi kriminaliteta na tem področju. Slovenska kazenska zakonodaja inkriminira dve kaznivi dejanji, ki sta neposredno povezani z drogami, in sicer neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog in omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu. Z uporabo in zlorabo drog so posredno povezana tudi premoženjska kazniva dejanja, ki jih izvršujejo odvisniki, da bi prišli do sredstev za nakup droge. Kljub strogemu nadzoru in sprejetim zakonodajam je največji problem na področju prepovedanih drog v uporabi legalno proizvedenih kemikalij za proizvodnjo prepovedanih drog. Od devetdesetih let je bil v Sloveniji opazen porast zlorabe in uporabe prepovedanih drog, v zadnjih petih letih pa je stanje na tem področju stabilno, število kaznivih dejanj je sorazmerno. Na območju Republike Slovenije policisti od vseh prepovedanih drog največkrat zasežejo konopljo (marihuano), prav tako je na območju Policijske uprave Ljubljana v največjih količinah zasežena marihuana, sledi pa ji kokain. Šest odstotkov vseh kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog prestavljajo kazniva dejanja, ki so posledica mladoletniške kriminalitete. V boju proti uporabi in zlorabi prepovedanih drog so zato zelo pomembni preventivni programi, katerih največji delež je usmerjen v otroke in mladostnike v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in zunaj njih.
Ključne besede: droge, prepovedane droge, psihotropne snovi, zloraba drog, kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno: 10.07.2018; Ogledov: 1019; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (673,63 KB)

7.
Nove psihoaktivne substance
Kaja Škrubej, 2017, diplomsko delo

Opis: Največji problem današnjega časa je vse večja porast novih tako rečeno umetnih oz. sintetičnih psihoaktivnih snovi. Namen diplomskega dela je predstaviti nove sintetične substance, s ciljem izpostaviti vlogo medicinske sestre pri zdravstveni obravnavi uživalcev teh drog. Vsak dan na trg drog prihajajo nove substance. Med najpogostejše štejemo sintetične kanabinoide, katinone in halucinogene. Najpogostejše sintetične substance, ki se pojavljajo pri nas, so sintetični katinoni, takoj za njimi pa druge nove sintetične substance. Problem teh substanc je predvsem to, da so zaradi konstantnega spreminjanja kemijske sestave legalne in zato predstavljajo velik javnozdravstveni problem. Ogroženi so predvsem mladi, ki v fazi eksperimentiranja preizkušajo te droge, ki se na trgu prodajajo pod privlačnimi imeni in s privlačnimi embalažami in ne poznajo stranskih učinkov. Redna raba teh substanc vodi mlade do odvisnosti. Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacientov odvisnih od psihoaktivnih substanc je predvsem motiviranje pacienta in vzpostavljanje odnosa, ki temelji na zaupanju. Poznati mora znake in simptome uživanja teh substanc in znati pravilno odreagirati. Pri delu z odvisnim mora biti dobro teoretično in praktično usposobljena, imeti mora posebna znanja in veščine, saj je delo z odvisniki večkrat lahko nepredvidljivo predvsem zaradi sprememb v njihovem mišljenju in vedenju.
Ključne besede: Prepovedane droge, dizajnerske droge, vpliv drog na človeka, vloga medicinske sestre, terapevtska komunikacija
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 901; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (411,52 KB)

8.
Optimizacija vlečnega droga tračnega zgrabljalnika delovne širine 6 m
Andrej Dolinšek, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razvoj izdelka, ki omogoča bočno vpetje oz. zamik vpetja vlečnega stroja. Pri tem sem uporabljal metodo izločevanja principov delovanja na podlagi njihovega vrednotenja. Na podlagi raziskave sem prišel do tehničnih rešitev, ki nam omogočajo varen transport in učinkovito delo z bočno vlečenim tračnim zgrabljalnikom
Ključne besede: Tračni zgrabljalnik, bočno vpetje stroja, vlečni drog
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 607; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

9.
Pridelovanje konoplje med legalnim in kriminalnim
Jure Bajec, 2016, diplomsko delo

Opis: Človek s pridom izkorišča mnoge naravne danosti. V diplomskem delu se osredotočamo na eno izmed teh danosti – konopljo, ki jo kot družba obravnavamo na prav poseben način. Na spisku prepovedanih drog jo imajo praktično povsod, saj kot taka predstavlja določena tveganja. Omamljanje s konopljo samo po sebi morda ni najbolj moralno upravičeno, vendar ima konoplja tudi druge namene, ki so ekonomsko in moralno utemeljeni. Iz nje je mogoče izdelovati raznovrstne izdelke, vse bolj perspektivna pa je tudi v medicini. Države in njihove politike do prepovedanih drog stopajo po relativno neznanem terenu, na poti pa jim stojijo veliki varnostni izzivi. Na eni strani se zavedamo, da so prepovedane droge povezane z mnogimi težavami, na drugi strani pa prepoznamo določene prednosti, ki jih želimo celovito izkoristiti, seveda s čim manjšimi nezaželenimi posledicami takšnega početja. Področje prepovedanih drog različne države različno obravnavajo, dokaj osrednjo vlogo pa je v dvajsetem stoletju imela Organizacija združenih narodov (OZN). Prve politike do prepovedanih drog niso prinesle želenih rezultatov, privedle so celo do nekaterih resnih in nezaželenih posledic. Danes zaradi tega prihaja do sprememb pri reševanju problematike drog. Države se poslužujejo ukrepov, kot sta nudenje pomoči odvisnikom namesto kaznovanja in omogočanje uživanja manj nevarnih drog, ti ukrepi pa so postregli z zanimivimi rezultati o kriminaliteti v povezavi z drogami, o razširjenosti uporabe kanabisa in o prometni varnosti.
Ključne besede: droge, konoplja, medicinska konoplja, industrijska konoplja, indijska konoplja, pridelovanje, politika do drog, diplomske naloge
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 719; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (817,19 KB)

10.
Prepovedane droge in omejevanje njihovih škodljivih posledic
Igor Đerić, 2016, diplomsko delo

Opis: Droge so načeloma zakonsko prepovedane zaradi povzročanja zdravstvenih težav, posledične neproduktivnosti, porasta kriminalitete ter podpiranja črnega trga. »Per se« škodljivosti prepovedanih drog so redke, večinoma pa izvirajo iz razloga, da črni trg izvaja njihovo proizvodnjo, distribucijo in maloprodajo. Kriminal, povezan z drogami je produkt svetovne politike vojne proti drogam, saj je le ta kriminalizirala vse, ki droge želijo uporabljati ali pa jih zaradi zasvojenosti morajo. Iz vseh teh ljudi je svetovna politika ustvarila kriminalce. Posest, prodaja, nakup, tihotapstvo in proizvodnja so prepovedani in rigorozno preganjani, realne podlage za sedanjo normativno razdelitev drog v prepovedane in dovoljene pa še vedno ni. Droge so del človeštva skozi celotno zgodovino, zato je skrajno represiven nastop nesmiseln in tudi neuspešen. Vojna proti drogam je le dobro prodan medijski linč iz političnih, verskih, ekonomskih ali vojaških razlogov človeške zgodovine. Primer dobre prakse (Švica) kaže, da so problemi v vezi z drogami rešljivi, če spremenimo retoriko. Vzdrževanje odvisnikov na heroinu je v Švici – z ustreznim odnosom do problematike in odvisnikov – prineslo izjemne rezultate.
Ključne besede: droge, prepovedane droge, uporaba, zloraba drog, posledice, odvisnost, diplomske naloge
Objavljeno: 18.08.2016; Ogledov: 1242; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (825,22 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici