| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 87
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
71.
ZAZNAVA IN PRIKAZ VIDNIH PLOSKEV NA GPU
Danijel Žlaus, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu opišemo algoritem, namenjen zaznavanju vidnih ploskev. Algoritem določi, katere ploskve v sceni so vidne iz izbranega gledišča, pri tem pa učinkovito izrablja grafično procesno enoto (GPE). Za dodatno pospešitev smo uporabili tudi druge, znane, pohitritvene metode, kot sta odstranjevanje objektov, ki ležijo izven vidnega prostora ter hierarhična delitev prostora. S kombiniranjem teh metod smo dobili učinkovito rešitev, ki določi množico vidnih ploskev v realnem času tudi v primeru relativno kompleksne scene.
Ključne besede: računalniška geometrija, zaznavanje vidnosti, GPE, delitev prostora, osmiško drevo
Objavljeno: 20.12.2010; Ogledov: 1954; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

72.
RDEČE-ČRNA DREVESA
Jani Cerar, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Rdeče-črno drevo je uravnoteženo binarno iskalno drevo, kar nam zagotavlja učinkovito iskanje. Nad rdeče-črnimi drevesi lahko izvajamo operacije iskanja, vstavljanja in brisanja. Rdeče-črna drevesa se uporabljajo tam, kjer potrebujemo hitro iskanje, vstavljanje in brisanje.
Ključne besede: rdeče-črno drevo, binarno iskalno drevo, rotacija
Objavljeno: 20.12.2010; Ogledov: 1883; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (992,93 KB)

73.
ANALIZA STRATEGIJ UPRAVLJANJA S TVEGANJEM ZARADI TOČE V POMURJU Z UPORABO DREVES ODLOČANJA
Maja Bračič, 2010, diplomsko delo

Opis: Toča so ledene kroglice različnih velikosti in oblik, ki padajo na zemeljsko površino z različno močjo. Pomurje je regija, v kateri prevladuje kmetijska proizvodnja, ki je odvisna od večih dejavnikov. V največji meri je odvisna od vremena, na katerega se navezuje tudi diplomska naloga. Za oceno tveganja na poljščinah (koruza, pšenica in oljna ogrščica) zaradi škode od toče je bil uporabljen model drevesa odločanja, po predhodnem izračunu modela kalkulacij za posamezno poljščino. Namen diplomske naloge je bil predstaviti negativne posledice in različne možnosti obrambe pred točo, prav tako je bil namen predvideti tveganja in finančne posledice, s katerimi se kmet srečuje v primeru toče. Predvsem je bil namen dodatno ugotoviti tudi, kolikšna je najnižja ocenjena škoda, pri katerem je zavarovanje pridelka, gospodarsko upravičeno.
Ključne besede: toča, drevo odločanja, Pomurska regija, zavarovanje posevkov
Objavljeno: 29.11.2010; Ogledov: 2214; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

74.
BAZNA DREVESA
Mateja Oletič, 2010, diplomsko delo

Opis: Podatkovna struktura je način organizacije podatkov. Področje podatkovnih struktur obravnava enostavnejše strukture, kot so seznam, sklad, vrsta, tabela ter zahtevnejše, kot so drevesa, grafi, množice. V diplomskem delu se osredotočimo na posebno obliko dreves, ki jih imenujemo bazna drevesa. V prvem poglavju smo za boljše razumevanje nadaljnjih poglavij razložili pojem algoritma, pojem podatkovne strukture in pojem drevesa. Nadaljevali smo z razlago urejanja z radiksom, ki je motivacija za uvedbo baznih dreves. V tem poglavju razložimo osnove urejanja z radiksom ter opišemo in razložimo dva načina urejanja z radiksom. Oba načina razložimo še na podlagi primerov. Tretje poglavje posvetimo glavni temi našega diplomskega dela, kjer razložimo idejo baznih dreves. Naslednja tri poglavja posvetimo razlagi vsake od podvrst baznih dreves. Na podlagi teoretične razlage in praktičnega prikaza s primeri razložimo digitalno drevo, drevo trie in patricia drevo. Zadnje poglavje posvetimo razlagi delovanja algoritma, ki smo ga realizirali v programskem jeziku C++.
Ključne besede: algoritem, drevo, urejanje z radiksom, bazno drevo, digitalno drevo, trie, patricia
Objavljeno: 24.11.2010; Ogledov: 1481; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

75.
Barvanja grafov, ki so brez ponavljanj po licih
Sara Sabrina Zemljič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava osnovne lastnosti barvanj grafov brez ponavljanj. Osrednja tema je barvanje povezav ravninskih grafov brez ponavljanj po licih. Na začetku diplomskega dela so predstavljene osnovne definicije iz teorije grafov, ki jih bomo potrebovali v nadaljevanju. V drugem poglavju vpeljemo barvanje grafov brez ponavljanj in naredimo pregled nad že znanimi rezultati o teh barvanjih. Na koncu drugega poglavja definiramo barvanje povezav ravninskih grafov brez ponavljanj po licih ter njemu pripadajoč Thuejev lični indeks, ki predstavlja najmanjše število barv, s katerimi lahko pobarvamo graf brez ponavljanj po licih. Tretje poglavje je v celoti namenjeno obravnavi barvanja dreves brez ponavljanj po licih. V tem poglavju dokažemo, da je Thuejev lični indeks dreves kvečjemu 4, kar je osnova za dokaz splošne zgornje meje Thuejevega ličnega indeksa. Na koncu pokažemo, da je Thuejev lični indeks poljubnega ravninskega grafa največ 8. Navedemo še nekaj posebnih družin ravninskih grafov, kjer se ta zgornja meja zmanjša.
Ključne besede: barvanje brez ponavljanj, Thuejevo število, Thuejev indeks, ravninski graf, drevo
Objavljeno: 11.11.2010; Ogledov: 1972; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

76.
DISKRIMINATORNE KODE V DVODELNIH GRAFIH
Denis Kolarič, 2010, diplomsko delo

Opis: V uvodnem poglavju predstavimo osnovne definicije iz teorije grafov, ki jih potrebujemo v nadaljevanju in povemo še nekaj o kodah v grafih. V naslednjem poglavju definiramo diskriminatorne kode, podamo nekaj primerov in dokažemo spodnjo in zgornjo mejo za moč minimalne diskriminatorne kode izražene glede na število atributov. V tretjem poglavju pokažemo povezavo med diskriminatornimi in identifikacijskimi kodami v hiperkockah. V četrtem poglavju obravnavamo diskriminatorne kode v drevesih in opišemo algoritem linearne časovne zahtevnosti glede na število vozlišč drevesa, ki za dano drevo poišče minimalno diskriminatorno kodo v drevesu in njegovo delovanje prikažemo na primeru. V zadnjem poglavju podamo za vnaprej podano število atributov konstrukcijo dvodelnih ravninskih grafov brez dvojčkov, ki imajo največje število posameznikov in pokažemo povezavo z ravninskimi triangulacijami.
Ključne besede: identifikacijska koda, diskriminatorna koda, dvodelni graf, posameznik, atribut, hiperkocka, drevo, algoritem, ravninski graf
Objavljeno: 22.10.2010; Ogledov: 2160; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (626,67 KB)

77.
JAVANSKI APLETI V IZOBRAŽEVANJU
Petra Krump, 2010, diplomsko delo

Opis: Javanski apleti so pomembni pripomočki pri izobraževanju računalništva, matematike in fizike. Poudarjene so prednosti programskega jezika Jave za izdelavo interaktivnih dinamičnem apletov in opisane značilnosti in vrste apletov za izobraževanje. Opisani so izdelani apleti za učenje računalništva, matematike in fizike. Za pouk računalništva so izdelani javanski apleti za učenje in razumevanje delovanja in konceptov podatkovnih baz: relacijske povezanost tabel, mrtve zanke in B+ indeksno drevo.
Ključne besede: aplet, Java, fizlet, mathlet, mrtva zanka, B+ indeksno drevo
Objavljeno: 10.09.2010; Ogledov: 1779; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (965,85 KB)

78.
Preštevanje racionalnih števil
Nuška Konec, 2010, diplomsko delo

Opis: V uvodu bomo spoznali pojme, ki so bistveni za razumevanje diplomske naloge. Tako se bomo seznanili z definicijo števne množice, izvedeli nekaj o grafih in drevesih, spoznali metodi iskanja v neskončnih drevesih, predstavljena pa je tudi rekurzija oz. rekurzivna zveza. V poglavju Preštevanje racionalnih števil bomo spoznali načine, s katerimi lahko dokažemo števnost racionalnih števil. To so: osnovni zgled, Calkin-Wilfovo drevo, preštevanje racionalnih števil s pomočjo največjega skupnega delitelja ter s pomočjo razcepa na prafaktorje.
Ključne besede: Racionalna števila, graf, Calkin-Wilfovo drevo, največji skupni delitelj.
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 1959; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (538,27 KB)

79.
VIZUALIZACIJA GEOMETRIJSKIH KOZMOLOŠKIH PODATKOV
Niko Lukač, 2010, diplomsko delo

Opis: Kozmološka računalniška vizualizacija omogoča astronomom nov pogled nad kozmosom in odkrivanje neznanih področij. Geometrijski kozmološki podatki, ki so pridobljeni iz različnih virov, so predstavljeni v 3D točkah s pripadajočimi lastnostmi. Zaradi naravnega obsega kozmosa je velika količina podatkov problem, ki zelo oteži realno-časovnost vizualizacije na obstoječi računalniški tehnologiji. V diplomskem delu predstavimo rešitev, ki temelji na pohitritvenih pristopih računalniške geometrije. Najprej predobdelamo podatke s prostorsko umestitvijo točk v osmiško drevo, nato sledi vizualizacija, kjer pred izrisovanjem določimo področje vidnosti in stopnjo podrobnosti. S tem zmanjšamo breme strojne opreme, ker izločimo velike količine točk glede na njihovo vidnost. Izdelali smo orodje za interaktivno vizualizacijo kozmoloških podatkov (ang. Cosmological Dataset Visualizator, CDV) s katerim je možno izvajati tudi nekatere operacije nad vizualiziranimi podatki (iskanje objektov, označevanje zanimivih področij in vizualizacija vektorjev hitrosti).
Ključne besede: algoritmi, osmiško drevo, stopnja podrobnosti, vidno področje, velike količine podatkov, kozmološka vizualizacija, geometrijski kozmološki podatki
Objavljeno: 01.09.2010; Ogledov: 2162; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (5,11 MB)

80.
NAPREDNI MODELI NEPLAČILA NA PRIMERU PREBIVALSTVA
Anja Colja, 2009, diplomsko delo

Opis: Zavedamo se, da je za banko dodeljevanje kreditov fizičnim in pravnim osebam zelo pomemben in odgovoren proces. Zato želimo v diplomskem delu približati pomen in uporabo naprednih modelov neplačil na primeru prebivalstva. Diplomsko delo ločita dve področji. V prvem so predstavljena teoretična spoznan- ja strojnega učenja, klasifikacije, kreditnega točkovanja, metod strojnega učenja ter njihove ocene in mere. Drugo, analitično področje seznanja z raziskovalnim pro- gramom Orange in predstavitvijo ter obdelavo uporabljenih podatkov odobrenih in zavrnjenih kreditojemalcev. Izhodišče za analizo so podatki pridobljeni, iz nemškega inštituta za statistiko in ekonometrijo, zbrani leta 1994. Teoretična in empirična spoznanja metod strojne- ga učenja so pripomogla k nadaljnjim raziskavam in ugotovitvam. Poskušali smo napovedati kateri kreditojemalci bodo kredit vrnili. Iz pridobljenih rezultatov sklepamo, da bi za kakovosten in točen izid potrebo- vali sistematičen pristop (večjo količino aktualnih podatkov kreditojemalcev), saj z razpoložljivimi podatki klasifikacija novih kreditojemalcev ne bi bila uspešna. S pomočjo rezultatov metod in meril za strojno učenje smo izbrali najinformativnejše atribute. Dokazali smo, da dosežemo skoraj isto klasifikacijsko točnost z izbranimi osmimi atributi kot z vsemi dvajsetimi. Z združitvijo lastnih in izbranih karakteristik nam je uspelo zagotoviti smernice, ki bi slovenskim bankam omogočale izboljšanje sistema za odobritev kreditov. Zaključimo, da bi bilo koristno če bi banke uporabl- jale poenotena merila za dodeljevanje posojil. Zagotovile bi enakopraven, pregleden in učinkovit pristop k reševanju kreditne problematike.
Ključne besede: krediti, strojno učenje, klasifikacija, odločitveno drevo, metoda podpornih vektorjev, kreditno točkovanje.
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 2078; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici