| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 87
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
61.
VREDNOTENJE ALTERNATIV UPRAVLJANJA S TVEGANJEM ZARADI TOČE Z UPORABO DREVES ODLOČANJA PRI BRESKVI
Rok Strniša, 2012, diplomsko delo

Opis: Kmetijska proizvodnja je odvisna od številnih dejavnikov. V največji meri pa je odvisna od vremena. Cilj študije je bil ugotoviti, ali je smiselno zavarovati pridelek ob upoštevanju navedenih vhodnih parametrov v primeru pojava toče. Uporabili smo model drevesa odločanja ob upoštevanju navedenih vhodnih parametrov za oceno tveganja pri breskvah zaradi škode toče, po predhodnem izračunu modela kalkulacij. Z drevesom odločanja smo ocenili rezultate posameznega dogodka. Za oceno potrebujemo inpute in outpute ter odnose med njimi, saj se le tako čim bolj približamo dejanski situaciji v pridelavi. Namen diplomske naloge je bil oceniti alternative upravljanja s tveganjem zaradi toče, oziroma s pomočjo modela oceniti ekonomsko upravičenost proizvodnje breskev. Ocenili smo stroške, s katerimi se srečamo v pridelavi breskev, ob upoštevanju škode s strani toče. S kalkulacijami smo ugotovili, kolikšna je najnižja ocenjena škoda, pri kateri je zavarovanje pridelka gospodarsko upravičeno. Na podlagi izračunov pričakovane vrednosti lahko trdimo, da je pričakovana vrednost prvega scenarija višja ob varianti brez zavarovanja, in sicer kljub 50 % subvencioniranju države. Pri drugem do petem scenariju (območja z večjo ogroženostjo zaradi toče) pa je pričakovana vrednost višja ob varianti z zavarovanjem. Tako lahko smatramo, da je zavarovanje pridelka na območjih z večjo ogroženostjo ekonomsko upravičeno.
Ključne besede: toča / drevo odločanja / breskev / zavarovanje pridelkov
Objavljeno: 31.01.2012; Ogledov: 1790; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (733,67 KB)

62.
ISKANJE POTI Z UPORABO PODATKOV IZ PODATKOVNE ZBIRKE OpenStreetMap
Tomaž Vajngerl, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavimo iskanja poti z uporabo podatkov iz podatkovne zbirke OpenStreetMap. Za boljše razumevanje tematike najprej opišemo geografske podatke in podatke iz podatkovne zbirke OpenStreetMap. V poglavju o iskanju poti predstavimo iskanje poti, zahteve, vrste in sestavo programov za iskanje poti ter algoritme in podatkovne strukture, ki jih potrebujemo. Opisano teoretično znanje smo uporabili pri programu Chartis, ki omogoča prikaz zemljevidov in iskanje poti. V poglavju o programu Chartis opišemo posebnosti in pasti, ki smo jih opazili pri implementaciji. Za iskanje poti z uporabo podatkovne zbirke OpenStreetMap že obstajajo obstoječe rešitve, kot so MoNav, Routino in Gosmore. Vsako izmed naštetih tudi predstavimo in jih skupaj s programom Chartis med seboj primerjamo. Primerjamo jih po treh kriterijih velikost podatkov potrebnih za iskanje, čas iskanja poti in razdalja oziroma primernost poti.
Ključne besede: iskanje poti, najkrajša pot, OpenStreetMap, R-drevo, Dijkstrov algoritem, navigacija, cestno omrežje
Objavljeno: 26.01.2012; Ogledov: 1874; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (5,33 MB)

63.
Število mavrične povezanosti v grafu
Jasmina Pišek, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava števila mavrične in krepke mavrične povezanosti v grafih. Na začetku predstavimo osnovne pojme teorije grafov, ki so potrebni za razumevanje nadaljne snovi. V nalogo so vključena števila mavričnih in krepkih mavričnih barvanj za nekatere dobro znane grafe. Vključena so tudi števila mavrične povezanosti s predpisanimi vrednostmi. Konec pa vključuje mavrično in krepko mavrično barvanje krepkega in leksiografskega produkta.
Ključne besede: graf, polni graf, polni dvodelni graf, cikel, kolesa, pot, drevo, barvanje povezav, (krepko) mavrično barvanje, število (krepkega) mavričnega barvanja, krepki produkt, leksiografski produkt
Objavljeno: 26.10.2011; Ogledov: 1988; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1000,32 KB)

64.
METRIČNA DIMENZIJA GRAFA
Mateja Žuželj, 2011, diplomsko delo

Opis: V prvem poglavju diplomskega dela predstavimo osnovne pojme iz teorije grafov, podamo definicije in preproste primere grafov. V drugem poglavju definiramo metrično dimenzijo grafa. V tretjem poglavju se posvetimo grafom z majhno metrično dimenzijo. Poti so edini grafi z metrično dimenzijo ena. Ogledamo si lastnosti, ki so značilne za grafe z metrično dimenzijo dva. Ob koncu tega poglavja se seznanimo še z metrično dimenzijo ciklov, ki so predstavniki grafov z metrično dimenzijo dva. V četrtem poglavju obravnavamo metrično dimenzijo različnih primerov grafov. Najprej spoznamo metrično dimenzijo polnih grafov, nato dreves in na koncu še mrež pri katerih kot poseben primer pogledamo hiperkocke. Za drevesa podamo tudi enostaven algoritem za postavitev baznih vozlišč. V zadnjem poglavju se ukvarjamo z uporabo metrične dimenzije. Podamo primere uporabe metrične dimenzije v miselnih problemih in igrah, navigaciji, računalništvu in kemiji.
Ključne besede: Metrična dimenzija, razdalja v grafih, NP-težek problem, pot, cikel, polni graf, drevo, mreže, hiperkocke, Hammingov graf.
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 2392; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (607,74 KB)

65.
BINOMSKE KOPICE
Andrej Zagorc, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Binomska kopica je podatkovna struktura, ki je sestavljena iz več binomskih dreves. Za binomska drevesa znotraj binomske kopice velja lastnost minimalnih kopic. Uporablja se za hitro iskanje podatkov. Binomsko kopico ponazorimo kot vozlišče, ki vsebuje ključ, kazalec na očeta, sina in sorodnika ter stopnjo vozlišča. Nad binomskimi kopicami lahko izvajamo operacije iskanja, vrivanja, brisanja in spreminjanja. Časovna zahtevnost glede na dvojiško drevo je boljša, predvsem ko pride do uporabe operacije unije.
Ključne besede: binomska kopica, binomsko drevo, podatkovna struktura
Objavljeno: 26.09.2011; Ogledov: 1585; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

66.
BREZIZGUBNO STISKANJE VOKSELSKIH MODELOV S ŠTIRIŠKIMI IN OSMIŠKIMI DREVESI
Matej Skrbiš, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo raziskali zgradbo vokselskih modelov. To znanje smo nato uporabili za izdelavo aplikacije, ki uporablja štiriška in osmiška drevesa za stiskanje teh modelov. Preverili smo tudi vpliv Grayeve transformacije in spremembe barvnega prostora v YUV na nivo stiskanja. Obe transformaciji smo nato podrobno opisali, prav tako pa tudi postopka stiskanja s štiriškimi in osmiškimi drevesi. Ključni element diplomske naloge je bil preverjanje delovanja in učinkovitosti opisanih algoritmov.
Ključne besede: voksel, štiriško drevo, osmiško drevo, stiskanje podatkov, Grayeva koda, Huffmanovo kodiranje
Objavljeno: 22.09.2011; Ogledov: 1804; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

67.
OSNOVNE OPERACIJE NA POLINOMIH V PROGRAMSKEM JEZIKU JAVASCRIPT
Goran Radić, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je s pomočjo osnovnih lastnosti polinomov in konvencionalne strukture algebraičnega izraza opisan postopek prepoznave polinoma v programskem jeziku JavaScript. Polinom je predstavitev s poljem, v katerem je vsak člen polinoma $a_ix^i$ predstavljen s števcem in imenovalcem koeficienta $a_i$ ter eksponentom nad spremenljivko $x$. Uvodni poglavji sta namenjeni osnovnim pojmom, ki jih bomo v nadaljevanju potrebovali, v tretjem sta definirani prepoznava in predstavitev polinoma, zadnje, ključno poglavje, pa je namenjeno implementaciji prepoznave in predstavitve polinoma v JavaScript-u.
Ključne besede: polinom, konvencionalna struktura izraza, drevo izraza
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 2103; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (10,26 MB)

68.
Poetika romanov Draga Jančarja: To noč sem jo videl, Drevo brez imena in Graditelj
Alenka Korbun, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava poetiko romanov Draga Jančarja, in sicer To noč sem jo videl, Drevo brez imena in Graditelj, ki so izhajali med letoma 2006 in 2010. Izbrani romani z zgodovinsko, vojno in ljubezensko tematiko temeljijo na podobnih motivih, temah in idejah. Osrednja tema druge svetovne vojne in komunistične revolucije na Slovenskem se zrcali v motivih vojsk (partizani, domobranci, četniki, nacisti, itd.) in v motivih avtoritarne oblasti, ki izvaja nasilje nad posameznikom. Vpogled v krizni čas vojne in revolucije je podan z različnih strani: poražene in zmagovalne. Osrednja tema romanov se prepleta s temo ljubezni in z eksistencialno tematiko (notranje stiske, strahovi, paranoje, dvomi, zaskrbljenost). Po idejni plati romani svarijo pred ideologijami, ki totalitarnim mehanizmom nasilja služijo kot orodje za vladanje in slepilo za množice. Literarni junaki, največkrat individualisti, želijo živeti izven ideologije in nočejo biti ujeti v »kolesu zgodovine«. Jančarjev slog in tehnike pisanja v izbranih romanih nihajo med zmernim modernizmom (To noč sem jo videl, Graditelj) in radikalnejšim, bolj eksperimentalnim modernizmom (Drevo brez imena). Med postmodernističnimi pripovednimi postopki izstopa medbesedilnost oz. citatnost. Jančar se v treh romanih poglablja v temne strani življenja, razkriva neprijetno resnico oz. zamolčano zgodovino. O krivicah in krutostih nekega »ostrega in surovega časa« pripoveduje bodisi objektivno z distance bodisi subjektivno, angažirano in z moralnim poslanstvom.
Ključne besede: Drago Jančar, roman, To noč sem jo videl, Drevo brez imena, Graditelj, druga svetovna vojna, komunistična revolucija, eksistencializem, modernizem, postmodernizem, literarni angažma.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 4769; Prenosov: 682
.pdf Celotno besedilo (827,04 KB)

69.
CLAROVE STRUKTURE IN 6-ROTACIJSKO DREVO BENZENOIDNEGA GRAFA
Jasna Zamuda, 2011, diplomsko delo

Opis: Glavno področje diplomskega dela je določitev grafov z enakim številom Clarovih struktur in Clarovih pokritij brez alternirajočih šestkotnikov benzenoidnih sistemov. Tema diplomskega dela se navezuje na področje teorije grafov. Zato so v prvem poglavju predstavljeni določeni osnovni pojmi teorije grafov. V nadaljevanju so obravnavani benzenoidni sistemi in grafi, Kekuléjeve strukture in 1-faktorji. Osrednje poglavje je tretje poglavje, v katerem so podane definicije in izreki o Clarovih strukturah, o 6-rotacijskem drevesu benzenoidnega grafa, o Clarovih pokritjih ter o resonantnih vzorcih. Kot osrednji rezultat je podan zadostni pogoj za enakost števila Clarovih struktur in Clarovih pokritij brez alternirajočih šestkotnikov benzenoidnega grafa.
Ključne besede: 1-faktor, Clarova struktura, 6-rotacijsko drevo benzenoidnega grafa, Clarovo pokritje, Clarov polinom.
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 1934; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (643,99 KB)

70.
UČINKOVITA HEVRISTIKA ZA GRADNJO NAJMANJ UTEŽENE TRIANGULACIJE V PREKRIVNEM OMREŽJU
Gregor Pipan, 2010, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava problem gradnje najmanj utežene triangulacije v prekrivnem omrežju. Prekrivna omrežja uvrščamo v skupino omrežij po meri, ki predstavljajo smer raziskav in razvoja omrežij v zadnjih letih. Poglavitni značilnosti teh omrežij sta decentralizirano upravljanje in povečevanje odpornosti omrežja na napake. Osnovni cilji doktorske disertacije so zasnova K-drevesa in hevristike najmanj utežene triangulacije ter izvedba storitve iskanja virov v prekrivnem omrežju. Algoritem K-drevesa smo zasnovali tako, da minimiziramo njegov evklidski premer in skupno dolžino povezav. Tako drevo omogoča učinkovito iskanje virov v prekrivnem omrežju. Pri hevristiki najmanj utežene triangulacije smo se osredotočili na časovno učinkovitost algoritma, ki mora omogočati tudi sprotno gradnjo in izvedbo porazdeljenega algoritma. Izvedbo storitve iskanja virov smo zasnovali na prekrivnem omrežju. Le-to združuje podomrežje povezav drevesa in podomrežje povezav triangulacije. S tem smo združili prednosti triangulacije, odpornost na napake in učinkovito preiskovanje okolice z možnostjo iskanja oddaljenih virov preko povezav drevesa. Primer uporabe storitve iskanja virov so na primer senzorska omrežja, ki se v zadnjih letih hitro širijo zaradi množice cenenih, prostorsko lociranih senzorjev, sposobnih povezovanja v brezžična omrežja. Z izvedbo eksperimentov v simulacijskem okolju smo potrdili prej omenjene trditve. Rezultati eksperimentov tako potrjujejo, da ima K-drevo bistveno krajši evklidski premer kot najmanjše vpeto drevo ob sprejemljivi skupni dolžini povezav. Rezultati eksperimentov gradnje triangulacije primerjajo skupno dolžino povezav tu predlaganega algoritma z dobro poznanim algoritmom gradnje najmanj utežene triangulacije. Algoritma gradnje K-drevesa in hevristike triangulacije smo izvedli tudi v obliki porazdeljenega algoritma. Lastnosti algoritma smo preverili s pomočjo testov časa izvajanja algoritmov v simuliranem porazdeljenem okolju. Delo zaključimo z jedrnatim in kritičnim pregledom opravljenega dela in poskusimo ovrednotiti naš prispevek na raziskovalnem področju. Na koncu nakažemo še vedno odprte probleme, možne razširitve in dodatne izboljšave algoritmov.
Ključne besede: najmanj utežena triangulacija, porazdeljeno drevo, prekrivno omrežje, omrežje po meri, porazdeljeni algoritem
Objavljeno: 06.01.2011; Ogledov: 2465; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici