| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 87
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
31.
On the packing chromatic number of Cartesian products, hexagonal lattice, and trees
Boštjan Brešar, Sandi Klavžar, Douglas F. Rall, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Pakirno kromatično število ▫$chi_{rho}(G)$▫ grafa ▫$G$▫ je najmanjše število ▫$k$▫, tako da lahko množico vozlišč grafa ▫$G$▫ razbijemo v pakiranja s paroma različnimi širinami. Dobljenih je več spodnjih in zgornjih meja za pakirno kromatično število kartezičnega produkta grafov. Dokazano je, da pakirno kromatično število šestkotniške mreže leži med 6 in 8. Optimalne spodnje in zgornje meje so dokazane za subdividirane grafe. Obravnavana so tudi drevesa ter vpeljana monotona barvanja.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, pakirno kromatično število, kartezični produkt grafov, šestkotniška mreža, subdividiran graf, drevo, računska zahtevnost, mathematics, graph theory, packing chromatic number, Cartesian product of graphs, hexagonal lattice, subdivision graph, tree, computational complexity
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 621; Prenosov: 76
URL Povezava na celotno besedilo

32.
Nonrepetitive colorings of trees
Boštjan Brešar, J. Grytczuk, Sandi Klavžar, S. Niwczyk, Iztok Peterin, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Barvanje vozlišč grafa ▫$G$▫ je neponavljajoče, če nobena pot v ▫$G$▫ ne tvori zaporedja sestavljenega iz dveh identičnih blokov. Najmanjše število barv, ki jih potrebujemo za tako barvanje, je Thuejevo kromatično število, označimo ga s ▫$pi(G)$▫. Slavni Thuejev izrek trdi, da je ▫$pi(P) = 3$▫ za vsako pot ▫$P$▫ z vsaj štirimi vozlišči. V članku študiramo Thuejevo kromatično število na drevesih. Glede na to,da je v tem razredu ▫$pi(T)$▫ omejeno s 4, je naš namen opisati 4-kromatična drevesa. V posebnem obravnavamo 4-kritična drevesa, ki so minimalna glede na to lastnost. Čeprav obstaja mnogo dreves ▫$T$▫ s ▫$pi(T) = 4$▫, pokažemo, da ima vsako od njih primerno veliko subdivizijo ▫$H$▫, tako da je ▫$pi(H)=3$▫. Dokaz se opira na Thuejeva zaporedja z dodatnimi lastnostmi, ki vključujejo palindromske besede. Obravnavamo tudi neponavljajoča barvanja povezav na drevesih. S podobnimi argumenti dokažemo, da ima vsako drevo subdivizijo, ki jo lahko po povezavah pobarvamo z največ ▫$Delta +1$▫ barvami brez ponavljanja na poteh.
Ključne besede: kombinatorika na besedah, neponavljajoče zaporedje, Thuejevo kromatično število, drevo, palindrom, combinatorics on words, nonrepetitive sequence, Thue chromatic number, tree, palindrome
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 644; Prenosov: 74
URL Povezava na celotno besedilo

33.
Domination game played on trees and spanning subgraphs
Boštjan Brešar, Sandi Klavžar, Douglas F. Rall, 2011

Opis: Igra dominacije na grafu ▫$G$▫ je bila vpeljana v [B. Brešar, S. Klavžar, D. F. Rall, Domination game and an imagination strategy, SIAM J. Discrete Math. 24 (2010) 979-991]. Dva igralca, Dominator in Zavlačevalec, drug za drugim izbirata po eno vozlišče grafa. Vsako izbrano vozlišče mora povečati množico vozlišč, ki so bila dominirana do tega trenutka igre. Oba igralca izbirata optimalno strategijo, pri čemer Dominator želi igro končati v najmanjšem možnem številu korakov, Zavlačevalec pa v največjem možnem številu korakov. Igralno dominacijsko število ▫$gamma_g(G)$▫ je število izbranih vozlišč v igri, kjer je Dominator prvi izbral vozlišče. Ustrezno invarianto, ko igro začne Zavlačevalec, označimo z ▫$gamma_g'(G)$▫. V članku sta obe igri proučevani na drevesih in vpetih podgrafih. Dokazana je spodnja meja za igralno dominacijsko število drevesa, ki je funkcija njegovega reda in maksimalne stopnje. Pokazano je, da je meja asimptotično optimalna. Dokazano je, da za vsak ▫$k$▫ obstaja drevo ▫$T$▫ z ▫$(gamma_g(T),gamma_g'(T)) = (k,k+1)$▫ in postavljena je domneva, da ne obstaja drevo z ▫$(gamma_g(T),gamma_g'(T)) = (k,k-1)$▫. Obravnavana je povezava med igralnim dominacijskim številom grafa in njegovimi vpetimi podgrafi. Dokazano je, da za vsako naravno število ▫$ell geq 1$▫ obstaja graf ▫$G$▫ z vpetim drevesom ▫$T$▫, tako da velja ▫$gamma_g(G)-gamma_g(T)ge ell$▫. Nadalje obstajajo 3-povezani grafi ▫$G$▫, ki imajo vpeta drevesa z igralnim dominacijskim številom poljubno manjšim od ▫$G$▫.
Ključne besede: igra dominacije, igralno dominacijsko število, drevo, vpeti podgraf, graph theory, domination game, game domination number, tree, spanning subgraph
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 880; Prenosov: 75
URL Povezava na celotno besedilo

34.
Computing quadratic entropy in evolutionary trees
Drago Bokal, Matt DeVos, Sandi Klavžar, Aki Mimoto, Arne Ø. Mooers, 2011

Opis: We note here that quadratic entropy, a measure of biological diversity introduced by Rao, is a variant of the weighted Wiener index, a graph invariant intensively studied in mathematical chemistry. This fact allows us to deduce some efficient algorithms for computing the quadratic entropy in the case of given tip weights, which may be useful for community biodiversity measures. Furthermore, on ultrametric phylogenetic trees, the maximum of quadratic entropy is a measure of pairwise evolutionary distinctness in conservation biology, introduced by Pavoine. We present an algorithm that maximizes this quantity in linear time, offering a significant improvement over the currently used quadratic programming approaches.
Ključne besede: teorija grafov, evolucijsko drevo, filogenetsko drevo, Wienerjev indeks, graph theory, evolutionary tree, phylogenetic tree, quadratic entropy, originality, distinctness, Wiener index
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 670; Prenosov: 73
URL Povezava na celotno besedilo

35.
36.
37.
38.
INKREMENTALNO ISKANJE NAJBLIŽJE TOČKE Z UPORABO K-D DREVESA
Peter Mlinar, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni inkrementalno iskanje najbližje točke v ravnini z uporabo k-d drevesa in splošni problemi inkrementalnega iskanja. Omenjene so nekatere prednosti in slabosti k-d dreves. Dotaknemo se tudi drugih znanih metod iskanja najbližje točke in njihovih problemov. Poizkušali smo odpraviti probleme z iskanjem v neugodnih razporeditvah točk, ki jih srečajo npr. algoritmi z delitvijo ravnine na trakove. Za testiranje je bil implementiran tudi program, s katerim smo izvajali meritve nad algoritmi k-d drevesa.
Ključne besede: iskanje najbližje točke, binarno iskalno drevo, k-d drevo, porazdelitev točk, delitev ravnine
Objavljeno: 29.05.2015; Ogledov: 591; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

39.
INDUKTIVNO UČENJE IZ OPAZOVANJ
Miha Pišorn, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavimo učenje iz podatkov, kot model predvidevanja uporabimo odločitvena drevesa. Preučimo problem prekomernega prilagajanja in pogoste metode za njegovo omiljenje. Ansambelsko učenje je koncept v okviru umetne inteligence, ki združuje metode, ki sestavijo nabor klasifikatorjev in klasificirajo nove vhodne podatke na podlagi glasovanja. Te metode preučimo in pokažemo, zakaj se pogosto odrežejo bolje od posameznih klasifikatorjev. Implementiramo pogosto uporabljan algoritem Adaboost in preizkusimo njegovo obnašanje. Kot klasifikatorje uporabimo odločitvena drevesa.
Ključne besede: umetna inteligenca, strojno učenje, odločitveno drevo, ansambelsko učenje, Adaboost
Objavljeno: 06.03.2015; Ogledov: 1587; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

40.
IRB bonitetni model za slovensko prebivalstvo
Jasmina Kolar, 2014, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji je kredit najbolj razširjen financni produkt kreditiranja prebivalstva. Ker pa je banka ob izdaji kredita izpostavljena dolocenemu tveganju financne izgube, je pomembno, da ima zgrajen ucinkovit sistem upravljanja s kreditnim tveganjem. Ucinkovito pomoc pri spremljanju kreditov in celotnega portfelja omogoca IRB pristop. V magistrskem delu z uporabo IRB pristopa razvijemo nov bonitetni model za ocenjevanje kreditnega tveganja, prilagojenega slovenskemu prebivalstvu. Pri tem uporabimo zgodovinske podatke banke X, na podlagi katerih razvijemo model, ki napoveduje, ali je nek komitent zmožen odplacati kredit (ostane placnik) ali ne (postane neplacnik). Ker gre za delo iz financno-matematicnega podrocja, je razdeljeno na tri dele. V prvem delu je na kratko predstavljen financni oz. bancni vidik dela. Drugi del predstavlja matematicni vidik ter jedro magistrskega dela, saj v njem razvijem bonitetni model za slovensko prebivalstvo. V tretjem delu je predstavljen konkreten primer uporabe razvitega bonitetnega modela.
Ključne besede: IRB, kreditno tveganje, bonitetni model, modeliranje, ROC analiza, odlocitveno drevo, binarna logisticna regresija
Objavljeno: 09.12.2014; Ogledov: 1423; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici