| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 87
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
21.
Distributivna mreža na množici popolnih prirejanj ravninskega dvodelnega grafa
Mateja Trbovc, 2015, diplomsko delo

Opis: Glavna tema diplomskega dela je, kako priti do distributivne mreže na množici popolnih prirejanj, ravninskega dvodelnega grafa. V drugem poglavju spoznamo osnovne lastnosti grafov. Posebej se poglobimo v dvodelne ravninske grafe. Spomnimo se pojma urejenosti. Izpostavimo pojma delno urejena množica in distributivna mreža. Vse to potrebujemo v nadaljevanju diplomskega dela. Bistvo diplome se začne v tretjem poglavju, kjer definiramo resonančne grafe R(G) in usmerjene resonančne grafe ali digrafe R(G). Za vpeljavo le-teh moramo definirati popolno prirejanje oziroma 1-faktorje ter simetrično razliko med njimi. V četrtem poglavju govorimo o enotski dekompoziciji, kjer podrobneje spoznamo dekompozicijo gozda in ravnine. V predzadnjem poglavju vpeljemo delno urejeno množico kot množico popolnih prirejanj. Za konec sledi rezultat, o tem kako s pomočjo delno urejene množice M(G) in distributivne mreže pridemo do Hassejevega diagrama za končne distributivne mreže. Ta pa je v bijektivnem odnosu z resonančnim digrafom. Torej je distributivna mreža rezultat povezave resonančnih grafov in urejenosti
Ključne besede: distributivna mreža, delno urejena množica, popolno prirejanje, Z-transformirani graf, ravninski dvodelen graf, Hassejev diagram, povezani graf, dvodelni graf, ravninski graf, drevo, gozd
Objavljeno: 21.04.2016; Ogledov: 847; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (942,17 KB)

22.
ALGORITEM BURROWS-WHEELERJEVE TRANSFORMACIJE
Andrej Žuran, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali algoritem Burrows-Wheelerjeve transformacije. Spoznali smo idejo transformacije in njen zgodovinski razvoj. Opisali smo najpogosteje uporabljene algoritme in inverz transformacije. Implementirali smo dva izbrana algoritma BWT. Prvi, tako imenovani izboljšan osnovni algoritem transformacije BWT nadgradi osnovno idejo BWT z izboljšanjem prostorske zahtevnosti. Drugi, algoritem, temelječ na predponskem drevesu, si pri gradnji transformacije pomaga s predponskim drevesom, ki smo ga zgradili z Ukkonenovim algoritmom. Implementirana algoritma smo nato primerjali glede na porabo časa CPU in porabo pomnilniškega prostora.
Ključne besede: algoritmi, predponsko drevo, časovna zahtevnost, prostorska zahtevnost
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 831; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

23.
NARAVOSLOVNI PROJEKT V VRTCU: Drevo, moj prijatelj
Romana Žnidar, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga, Drevo, moj prijatelj, je praktično delo, kjer je v ospredju projektni način učenja naravoslovnih vsebin, ki otrokom omogoča, da preko aktivnega pristopa in lastne izkušnje pridejo do zastavljenega cilja. Teoretičen del zajema predstavitev pomena zgodnjega naravoslovja v predšolskem obdobju, temeljne spoznavne in naravoslovne postopke, pomen raziskovanja pri odkrivanju naravnega okolja in vloga vzgojitelja pri slednjem. Sledi podrobna razčlenitev in zgradba projektnega dela kot učnega modela v predšolskem obdobju, podrobno so predstavljene posamezne etape le-tega. V nadaljevanju je opisano drevo, od življenjsko pomembnih korenin, drevesne skorje in lubja, vejic in popkov, raznolikosti listov, drevesa kot življenjskega okolja, njihove ogroženosti, smrti drevesa. Praktični del vsebuje vse elemente didaktične zasnove projekta, ki je trajal deset dni. Namen projekta je bil predstaviti konkreten primer aktivnega učenja v vrtcu na področju naravoslovja, kjer so skozi stopnje projektnega učnega dela v korelaciji z ostalimi področji kurikuluma izpeljane dejavnosti, temelječe na vodeni samostojni aktivnosti otrok. Vsak dan projekta je predstavljen z didaktično pripravo, opisom poteka dela in analizo zastavljenih dnevnih ciljev.
Ključne besede: drevo, projektno delo, aktivno učenje, naravoslovne sposobnosti in spretnosti, vloga vzgojitelja, zgodnje naravoslovje
Objavljeno: 16.12.2015; Ogledov: 2919; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

24.
PRENOVA PRODAJNEGA PROGRAMA
Oskar Janet, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen dela diplomskega projekta je analiza obstoječega prodajnega programa podjetja in razvrstitev prodajnih izdelkov po koristnosti za podjetje. Prav tako želimo podjetju, s katerim sodelujemo, predstaviti rezultate analize in podati morebitne predloge, katerega izdelka ni smiselno prodajati. V teoretičnem delu naloge opišemo prehranska dopolnila in delovanje programa Web-HIPRE, ki je program za odločanje po več kriterijih hkrati. Podrobneje razložimo metode za določanje uteži kriterijev: SMART, SWING in SMARTER in za določitev vrednosti alternativ glede na kriterije: direktno metodo in vrednostno funkcijo. Na primeru izbora najboljšega prodajnega izdelka podjetja – glede na stroške in ugodnosti – je s programom Web-HIPRE prikazan model v obliki drevesa odločanja, ki ga sestavljajo globalni cilj, kriteriji in alternative. Uporaba programa je prikazana v vseh fazah odločitvenega procesa: strukturiranje problema, merjenje vrednosti alternativ na intervalski skali, določanje uteži kriterijem, izračun agregiranih vrednosti alternativ, razvrščanje alternativ in izbira najprimernejše ter analiza občutljivosti. V praktičnem delu dela diplomskega projekta smo ugotovili, da je najboljši izdelek za prodajo podjetja Omega 3 (200 kapsul), najslabši pa Otroška Omega 3. Prodajni program podjetja X je ustrezen, potrdimo pa lahko tudi umaknitev izdelka Otroška Omega 3, ki ga je podjetje v zadnjem letu že prenehalo prodajati.
Ključne besede: alternative, večkriterijsko odločanje, Web-HIPRE, kriteriji, drevo odločanja
Objavljeno: 19.11.2015; Ogledov: 656; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

25.
DINAMIČNI PARALELIZEM NA GPE
Filip Urh, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu preučimo in predstavimo novo funkcionalnost arhitekture CUDA. Gre za dinamični paralelizem, ki omogoča poganjanje programskih jeder neposredno iz grafične procesne enote. V začetku podrobno predstavimo arhitekturo CUDA in algoritem CART za gradnjo odločitvenih dreves, ki smo ga uporabili za demonstracijo uporabe dinamičnega paralelizma. Algoritem smo implementirali v zaporedni različici na CPE ter v paralelnih različicah z in brez dinamičnega paralelizma na GPE. Predstavili smo primerjalne meritve časov izvajanja vseh treh implementacij in ugotovili, da uporaba dinamičnega paralelizma omogoča krajši čas izvajanja in lažjo implementacijo algoritma.
Ključne besede: grafična procesna enota, odločitveno drevo, CART, CUDA, dinamični paralelizem
Objavljeno: 14.10.2015; Ogledov: 1031; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

26.
SPREMEMBA DELAUNAYEVE TRIANGULACIJE V REALNEM ČASU
Domen Mori, 2015, diplomsko delo

Opis: Delaunayeva triangulacija je eden izmed najbolj uporabnih elementarnih algoritmov v računalniški geometriji. V tem diplomskem delu se ukvarjamo s spremembo Delaunayeve triangulacije pri premikanju že vstavljenih točk v realnem oziroma v doslednem času. V diplomskem delu predstavimo inkrementalni algoritem Delaunayeve triangulacije ter predlagano rešitev za pospešitev dinamičnega spreminjanja triangulacije s pomočjo štiriškega drevesa. Predlagano rešitev smo testirali na različnih množicah točk, štiriško drevo primerjali z naivno metodo in prikazali rezultate. Iz njih je razvidno, pri koliko točkah je še možno posodabljanje v realnem času ter učinkovitost štiriškega drevesa v primerjavi z naivno metodo.
Ključne besede: računalniška geometrija, realni čas, Delaunayeva triangulacija, štiriško drevo, sprememba Delaunayeve triangulacije
Objavljeno: 27.08.2015; Ogledov: 1008; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

27.
Domination game played on trees and spanning subgraphs
Boštjan Brešar, Sandi Klavžar, Douglas F. Rall, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Igra dominacije na grafu ▫$G$▫ je bila vpeljana v [B. Brešar, S. Klavžar, D. F. Rall, Domination game and an imagination strategy, SIAM J. Discrete Math. 24 (2010) 979-991]. Dva igralca, Dominator in Zavlačevalec, drug za drugim izbirata po eno vozlišče grafa. Vsako izbrano vozlišče mora povečati množico vozlišč, ki so bila dominirana do tega trenutka igre. Oba igralca izbirata optimalno strategijo, pri čemer Dominator želi igro končati v najmanjšem možnem številu korakov, Zavlačevalec pa v največjem možnem številu korakov. Igralno dominacijsko število ▫$gamma_g(G)$▫ je število izbranih vozlišč v igri, kjer je Dominator prvi izbral vozlišče. Ustrezno invarianto, ko igro začne Zavlačevalec, označimo z ▫$gamma_g'(G)$▫. V članku sta obe igri proučevani na drevesih in vpetih podgrafih. Dokazana je spodnja meja za igralno dominacijsko število drevesa, ki je funkcija njegovega reda in maksimalne stopnje. Pokazano je, da je meja asimptotično optimalna. Dokazano je, da za vsak ▫$k$▫ obstaja drevo ▫$T$▫ z ▫$(gamma_g(T),gamma_g'(T)) = (k,k+1)$▫ in postavljena je domneva, da ne obstaja drevo z ▫$(gamma_g(T),gamma_g'(T)) = (k,k-1)$▫. Obravnavana je povezava med igralnim dominacijskim številom grafa in njegovimi vpetimi podgrafi. Dokazano je, da obstajajo 3-povezani grafi ▫$G$▫, ki vsebujejo 2-povezani vpeti podgraf ▫$H$▫, tako da je igralno dominacijsko število grafa ▫$H$▫ poljubno manjše od igralnega dominacijskega števila grafa ▫$G$▫. Podobno je dokazano, da za vsako celo število ▫$ell ge 1$▫ obstajata graf ▫$G$▫ in njegov vpeti podgraf $T$, tako da velja ▫$gamma_g(G)-gamma_g(T) ge ell$▫. Po drugi strani obstajajo grafi ▫$G$▫, za katere je igralno dominacijsko število vsakega vpetega drevesa v ▫$G$▫ poljubno večje od igralnega dominacijskega števila od ▫$G$▫.
Ključne besede: igra dominacije, igralno dominacijsko število, drevo, vpeti podgraf, graph theory, domination game, game domination number, tree, spanning subgraph
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 747; Prenosov: 74
URL Povezava na celotno besedilo

28.
Computing quadratic entropy in evolutionary trees
Drago Bokal, Matt DeVos, Sandi Klavžar, Aki Mimoto, Arne Ø. Mooers, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Kvadratična entropija, ki jo je vpeljal Rao, je mera za biološko raznolikost. V članku opazimo, da je kvadratična entropija inačica uteženega Wienerjevega indeksa, ki je po drugi strani intenzivno raziskovana grafovska invarianta v matematični kemiji. To dejstvo omogoča izpeljavo nekaj učinkovitih algoritmov za izračunavanje kvadratične entropije v primeru danih listnih uteži. Na ultrametričnih drevesih je Pavoine vpeljal maksimum kvadratičnih entropij kot mero za paroma evolucijsko različnost v ohranitveni biologiji. Predstavljamo algoritem, ki maksimizira to količino v linearnem času, kar je pomembna izboljšava glede na obstoječe kvadratične programske pristope.
Ključne besede: teorija grafov, evolucijsko drevo, filogenetsko drevo, kvadratična entropija, različnost, Wienerjev indeks, graph theory, evolutionary tree, phylogenetic tree, quadratic entropy, originality, distinctness, Wiener index
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 598; Prenosov: 74
URL Povezava na celotno besedilo

29.
Lattice embeddings of trees
Wilfried Imrich, Matjaž Kovše, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Predstavljen je algoritem časovno linearne zahtevnosti, ki na izometričen način vloži dano drevo ▫$T$▫ v celoštevilsko mrežo najmanjše možne dimenzije in omogoča izračun mrežnih koordinat vozlišč drevesa ▫$T$▫ v optimalnem času.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, drevo, izometrična vložitev, mrežna vložitev, delna kocka, mathematics, graph theory, lattice embedding, isometric embedding, partial cube, tree
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 479; Prenosov: 62
URL Povezava na celotno besedilo

30.
Evolutionarily distinctive species often capture more phylogenetic diversity than expected
David W. Redding, Klass Hartmann, Aki Mimoto, Drago Bokal, Matt DeVos, Arne Ø. Mooers, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Evolucijska posebnost meri, koliko se določena vrsta evolucijsko razlikuje v svoji filogenetski veji. Nedavno so bile za določanje prioritet pri ohranjanju biotske raznolikosti predlagane mere, ki so eksplicitno vključujejo časovno komponento. Vendar ugotavljamo, da se takšne mere kakovostno razlikujejo glede na to, kako dobro zaobjamejo skupno evolucijo (poimenovano kot filogenetsko raznolikost), ki jo predstavlja izbrana množica vrst. S pomočjo simulacij in preproste teorije grafov smo raziskali ta odnos glede na obliko filogenetskega drevesa. Pokazali smo, da mere posebnosti zaobjamejo več filogenetske raznolikosti na neuravnoteženih drevesih in na drevesih z veliko cepitvami blizu sedanjosti. Vrstni red glede na mero posebnosti je bil robusten neodvisno od oblike dreves, pri čemer so se proporcionalne mere obnašale bolje od mer, osnovanih na vozlišcih dreves. Enak vzorec se je izkazal na primeru 50 ultrametričnih dreves iz literature. Tako lahko zaključimo, da so mere posebnosti lahko koristen dodatni indikator pri določanju prioritet ohranjanja vrst. Najenostavnejša mera, starost vrste, se v tem kontekstu izkaže presenetljivo dobro, kar nakazuje da nove mere, ki se osredotočijo na obliko drevesa pri konicah, lahko zagotovijo transparentno alternativo za bolj zapletene pristope, ki obravnavajo polna drevesa.
Ključne besede: filogenetska raznolikost, evolucija, mera posebnosti, filogenetsko drevo, filogenetic diversity, evolution, distinctness measure, filogenetic tree
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 668; Prenosov: 73
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici