| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 87
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Implementacija odločitvenih dreves v programskem jeziku Python
Gregor Gorjanc, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno področje strojnega učenja, del katerega so odločitvena drevesa. Čeprav je odločitveno drevo v osnovi pripomoček za vizualizacijo, nas v sklopu strojnega učenja zanima proces gradnje. Obstaja več algoritmov, ki s pomočjo podatkovnih množic generirajo odločitvena drevesa. V delu je podrobno predstavljeno delovanje algoritma C4.5, čigar implementacija predstavlja jedro naloge. Algoritem je bil implementiran s pomočjo programskega jezika Python. Po osnovni implementacijo je bil izveden proces optimizacije, kjer so preizkušene različne strukture programskega jezika Python. Po optimizaciji je bila izvedena primerjalna analiza delovanja. Izvedena je bila tudi primerjava delovanja implementiranega algoritma z obstoječo implementacijo J48.
Ključne besede: strojno učenje, odločitveno drevo, Python, C4.5
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 901; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

2.
Uporaba strojnega učenja za napovedovanje škodnih dogodkov
Vito Čoh, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena uporaba posplošenega linearnega modela in različnih metod strojnega učenja v zavarovalništvu. Delo je razdeljeno na teoretični in praktični del. Na začetku teoretičnega dela so opisani osnovni pojmi iz verjetnosti in zavarovalništva. Predstavljeno je tudi, kako zavarovalnice določijo višino premije. Nato sta predstavljena teoretično ozadje posplošenega linearnega modela in uporaba tega modela za napovedovanje višine škode. Na koncu teoretičnega dela pa je opisano strojno učenje in bolj podrobno so predstavljena odločitvena drevesa, naključni gozdovi ter nevronske mreže. V praktičnem delu magistrskega dela pa so posplošeni linearni model, naključni gozd in nevronska mreža uporabljeni za napovedovanje višine škode pri avtomobilskem zavarovanju. Najprej so podatki predstavljeni ter ustrezno obdelani. Nato so določeni parametri posameznih modelov. Na koncu pa so modeli med seboj primerjani in izbran je najboljši model.
Ključne besede: zavarovalništvo, posplošeni linearni model, strojno učenje, odločitveno drevo, naključni gozd, nevronska mreža
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 442; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

3.
Kratkoročno napovedovanje lokalnih vremenskih parametrov s konvolucijsko nevronsko mrežo
Aljaž Razpotnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se ukvarjamo z napovedovanjem časovnih vrst. Časovno vrsto predstavljajo podatki vremenskih parametrov večjega števila krajev, ki smo jih pridobili iz spletnega arhiva Agencije Republike Slovenije za okolje. Za napovedovanje vremenskih parametrov izbranega kraja uporabimo pretekle podatke samega kraja in njegove okolice ter z njimi učimo napovedne modele ARIMAX, CART, GRU in kombinirani model CNN-LSTM. Pri kombiniranem modelu upoštevamo geografske soodvisnosti uporabljenih krajev, ki jih preslikamo v matriko. Iz predstavljenih rezultatov je razvidno, da sta najboljša modela za napovedovanje vremenskih parametrov GRU in CNN-LSTM.
Ključne besede: vremenski parametri, časovna vrsta, napovedovanje, nevronska mreža, regresijsko drevo
Objavljeno: 10.12.2019; Ogledov: 722; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (9,60 MB)

4.
Anihilacijsko število grafa in njegova povezava s celotnim dominantnim številom
Lara Lužnic, 2019, magistrsko delo

Opis: Anihilacijsko število grafa je največje naravno število k, za katerega velja, da vsota prvih k členov v nepadajočem zaporedju stopenj grafa ne presega števila povezav tega grafa. V magistrskem delu je predstavljena definicija anihilacijskega števila, nekatere njegove lastnosti ter njegova povezava s celotnim dominantnim številom grafa. V prvem poglavju so predstavljeni osnovni pojmi in rezultati iz teorije grafov, ki jih potrebujemo za definiranje pojmov in dokazovanje v nadaljevanju. V drugem poglavju je na podlagi anihilacijskega procesa izpeljana definicija anihilacijska števila, opisana je povezava med anihilacijskim procesom in Havel-Hakimijevim algoritmom, predstavljene so nekatere lastnosti anihilacijskega števila in algoritem za iskanje le-tega. V tem delu je izpostavljena tudi povezava med anihilacijskim in neodvisnostnim številom grafa. Velja, da lahko neodvisnostno število navzgor omejimo z anihilacijskim številom. Ta meja je v nekaterih primerih natančnejša od drugih znanih mej. V zadnjem poglavju je podrobneje obravnavana povezava med anihilacijskim in celotnim dominantnim številom. Postavljena je domneva, da lahko v vsakem netrivialnem grafu celotno dominantno število navzgor omejimo z anihilacijskim številom. V magistrskem delu bo ta domneva dokazana za grafe z najmanjšo stopnjo 3, cikle, drevesa, kaktus grafe in bločne grafe.
Ključne besede: anihilacijsko število, celotno dominantno število, neodvisnostno število, drevo, kaktus graf, bločni graf
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 379; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (730,62 KB)

5.
Modeliranje prostorskega vzorca vremensko pogojenih cestnoprometnih nesreč v Sloveniji
Nina Horvat, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti trende in prostorski vzorec prometnih nesreč, ki so se v obdobju 2006–2017 končale s smrtjo ali hudo telesno poškodbo, v vseh slovenskih občinah in po posameznih vremenskih situacijah (dež, megla, veter, sneg, toča, jasno in oblačno vreme). Naši cilji so bili predstaviti prometne nesreče na splošno, pregledati trende prometnih nesreč na svetovni, evropski in državni ravni, predstaviti vpliv vremena na prometne nesreče, preučiti metode za proučevanje prostorskih vzorcev prometnih nesreč ter analizirati prostorski vzorec izbranih prometnih nesreč. Podatke o prometnih nesrečah smo pridobili na spletni strani Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa in na Statističnem uradu Republike Slovenije, obdelovali smo jih s pomočjo programov Excel, ArcGIS 10.5 in R. Za vsako omenjeno vremensko situacijo smo izdelali prostorski vzorec, trend in standardizirano stopnjo prometnih nesreč. Izbrali smo spremenljivke, ki značilno vplivajo na število prometnih nesreč. Le-te smo v nadaljevanju transformirali s faktorsko analizo, da smo zagotovili pogoje uporabe linearnih modelov (nekoreliranost prediktorskih spremenljivk). Odvisne in neodvisne spremenljivke smo vstavili v model GWR, za katerega pa se je izkazalo, da ni dober napovedovalec števila prometnih nesreč, ko gre za posamezno vremensko situacijo. Posledično smo uporabili še metodo gradnje odločitvenega drevesa (ang. decision tree model). Sestavili smo algoritme, ki z zadovoljivo točnostjo napovedujejo število prometnih nesreč v posamezni občini glede na obravnavano vremensko situacijo. Kakovost modelov odločitvenega drevesa smo izmerili s pomočjo kazalcev: pojasnjen odklon (ang. explained deviance), MAE (ang. mean absolute error), RMSE (ang. ruth mean square error) in Moranov indeks avtokorelacije (ang. Moran's Index). Rezultati naloge imajo aplikativen pomen za snovalce strategije prometne varnosti na nacionalnem nivoju.
Ključne besede: prometne nesreče, prostorski vzorec, vremenske okoliščine, geografsko obtežena regresija, odločitveno drevo
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 575; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (6,11 MB)

6.
Potencial izrabe vodne energije na potoku Šklendrovec
Tilen Zajc, 2018, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu je bil obravnavan potok Šklendrovec, na katerem so bili opravljeni vsi potrebni parametri za izračun pretoka, ter vodnega padca. Na podlagi teh izračunov, je bila ugotovljena smiselnost postavitve sistema male oz. mikro hidroelektrarne. Visok vodni padec, ter relativno velik pretok, dajeta vodotoku izjemen energetski potencial. Izbran je bil Pelton tip turbine, ter ustrezen generator. Izdelano je bilo tudi drevo okvar, s katerim je možno približno ugotoviti, kdaj se bo določen mehanski del na sistemu mikro hidroelektrarne okvaril. Z empiričnimi formulami so predstavljeni tudi stroški postavitve sistema na vodotoku, s katerimi je ugotovljeno, da bi se investicija povrnila že v dobrih petih letih.
Ključne besede: mikro hidroelektrarna, izkoristek, drevo okvar, potok Šklendrovec UDK: 621.311.21:
Objavljeno: 14.02.2019; Ogledov: 631; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

7.
Učinkovita odprta in zaprta dominacija na drevesih
Uroš Gašpar, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili učinkovito odprte in zaprte dominacije. Omenjena pojma posebej obravnavamo na drevesih. V nadaljevanju magistrskega dela se posvetimo preseku obeh razredov, ki ga imenujemo učinkovito odprto-zaprto dominirana drevesa. Zelo zanimivo je dejstvo, da je za izgradnjo učinkovito odprto-zaprto dominiranih dreves potrebnih le pet operacij, ki jih podrobneje dokažemo v magistrskem delu. V prvem delu magistrskega dela smo podali osnovne pojme in definicije, ki jih nato uporabljamo skozi celotno magistrsko delo. V drugem poglavju definiramo in podamo lastnosti učinkovito odprto dominiranih dreves. V tretjem poglavju podrobneje pogledamo učinkovito zaprto dominirana drevesa. V zadnjem četrtem poglavju na začetku podamo lastnosti, ki veljajo za učinkovito odprto-zaprto dominirane grafe ter se nato posebej posvetimo samo učinkovito odprto-zaprto dominiranim drevesom. Podamo vseh pet operacij, ki so značilne za izgradnjo omenjenih dreves.
Ključne besede: učinkovito odprto dominirana množica, učinkovito zaprto dominirana množica, učinkovito odprto-zaprto dominirana množica, drevo
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 391; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (426,49 KB)

8.
Pametni namakalni sistem
Tilen Gorečan, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je bil sestaviti in nastaviti pametni namakalni sistem, ki bi sam prožil začetek namakanja v primeru primanjkljaja vlage v tleh ali v primeru previsoke temperature omogočil hlajenje. Sistem je bil sprogramiran za dve poljščini, koruzo in krompir, ob uporabi dveh različnih tipal, vlage in temperature, ter nastavljen za lahka in srednje težka tla. Glavna enota pametnega namakalnega sistema je bila platforma Waspmote, ki je krmilila elektromagnetni ventil in nadzirala meritve senzorjev vlažnosti tal in temperature. Vse to je bilo doseženo s pomočjo dodatnih elektronskimi komponentami kot so aktivni USB razdelilnik, rele, DC – DC pretvornik in 12 V usmernik. Prišli smo do zaključka, da sistem pri nastavljenih parametrih vlage in temperature deluje avtonomno in primerno odreagira na izmerjene vhodne parametre.
Ključne besede: Namakanje, pametni namakalni sistem, vlaga v tleh, odločitveno drevo.
Objavljeno: 12.09.2018; Ogledov: 835; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

9.
Napovedovanje tveganja za ponovno hospitalizacijo pacientov s sladkorno boleznijo na osnovi podatkov o bolnišničnih obravnavah
Nives Zeme, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Sladkorna bolezen sodi med kronične bolezni, ki zaradi svoje velike pogostosti ter zahtevne in kompleksne obravnave predstavljajo velik javno-zdravstveni problem. Ponovni bolnišnični sprejemi odražajo pomanjkljivosti v zdravstvenem sistemu. S pomočjo metod strojnega učenja in podatkov javnega značaja lahko določimo indikatorje, ki statistično značilno vplivajo na ponovno hospitalizacijo. Na podlagi določenih indikatorjev izdelamo napovedne modele za identifikacijo bolnikov, ki so ogroženi za ponovno hospitalizacijo. Raziskovalne metode: V magistrskem delu smo za teoretična izhodišča uporabili deskriptivno metodo zbiranja podatkov. Raziskava v empiričnem delu je temeljila na deskriptivni inferenčni statistični metodi. S statističnim programskim orodjem IBM SPSS 22.0 smo zgradili napovedni model za tveganje ponovne hospitalizacije bolnikov s sladkorno boleznijo. Posamezne spremenljivke smo preverili in statistično analizirali s pomočjo testa hi-kvadrat in neparametričnega testa Mann-Whitney U. Rezultati: Ugotovili smo, da nekateri indikatorji vplivajo na tveganje za ponovno hospitalizacijo v 30 dneh po odpustu iz bolnišnice. Za statistično značilne indikatorje so se izkazali: starost bolnika 74 let [95-odstotni IZ 74,75]; p < 0,001, ležalna doba 7 dni [95-odstotni IZ 7,8]; p < 0,001, število diagnoz 6 [95-odstotni IZ 6,6]; p = 0,047, število procedur 5 [95-odstotni IZ 5,6]; p < 0,000 in mesec odpusta iz bolnišnice 5 [95-odstotni IZ 5,5]; p = 0,001. Pri napovedovanju ponovne hospitalizacije bolnikov v slovenskih in kalifornijskih bolnišnicah obstajajo enaki indikatorji, vendar se med seboj statistično značilno razlikujejo. Diskusija in zaključek: Napovedovanje tveganja za ponovno hospitalizacijo vključuje dobro poznavanje lastnosti bolnika. Te so: zdravstveno stanje, socialno-demografski dejavniki in uporaba zdravstvenih storitev. Pomembna je opredelitev in razumevanje indikatorjev (spremenljivk) ter njihovih vrednosti, ki vplivajo na ponovno hospitalizacijo bolnikov s sladkorno boleznijo.
Ključne besede: sladkorna bolezen, ponovna hospitalizacija, podatki o bolnišničnih obravnavah, napovedni model, logistična regresija, odločitveno drevo
Objavljeno: 27.08.2018; Ogledov: 723; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

10.
Szeged indeks povezav, pi indeks in wienerjev indeks povezav benzenoidnih sistemov
Doroteja Štunf, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava benzenoidne sisteme. Predstavljena je uporaba teorije grafov v kemiji in s tem uporabna povezava med kemijo in matematiko. V uvodnih poglavjih so zato predstavljeni osnovni pojmi teorije grafov in kemijski pojmi, ki so potrebni za razumevanje nadaljnje snovi. Benzenoidni sistemi so zanimivi za raziskovanje, saj predstavljajo skupino kemijskih spojin imenovano benzenoidni ogljikovodiki. V nadaljevanju naloge so podane osnovne lastnosti in definicije benzenoidnih sistemov. V uvodu osrednjega dela so navedene definicije Wienerjevega, Szeged in PI indeksa za poljubne in nato še za utežene grafe. Sledi vpeljava vseh treh indeksov povezav s predstavitvijo algoritmov za njihov izračun v linearni časovni zahtevnosti, ki je v nalogi tudi dokazana. Za lažje razumevanje so dodani primeri izračuna na izbranem primeru benzenoidnega sistema.
Ključne besede: benzenoidni sistem, topološki indeks, Wienerjev indeks povezav, Szeged indeks povezav, PI indeks, uteženi graf, elementarni razrez, kvocientno drevo, linearna časovna zahtevnost
Objavljeno: 09.01.2018; Ogledov: 761; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici