| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 46
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
META-UČENJE Z UPORABO REZULTATOV ANALIZE OBOGATENOSTI SKUPIN GENOV
Dario Šnajder, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučili in pokazali možnost uporabe postopkov meta učenja za proučevanje delovanja algoritma GSEA. Napisali smo aplikacijo, v kateri smo uvedli večnitno izvajanje in implementirali upravitelja opravil. Ta nam omogoča spremljanje poteka izvajanja, s tem pa obveščanje uporabnika o stanju v aplikaciji. V začetku diplomske naloge smo opisali formate datotek, katere uporabljamo, nato smo opisali strojno učenje in njegovo podpoglavje meta-učenje. Nadaljevali smo s postopki izvajanja GSEA analize in gradnjo odločitvenih dreves. Diplomsko nalogo smo zaključili s sklepom, v katerem smo navedli možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: strojno učenje, meta-učenje, bioinformatika, odločitvena drevesa
Objavljeno: 10.09.2009; Ogledov: 2173; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (11,63 MB)

9.
VZDRŽEVALNI POSEGI NA HIDRAVLIČNEM BLAŽILNIKU SUNKOV
Dejvid Šimunić, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Avtor te diplomske naloge, Dejvid Šimunić, je zaposlen v podjetju Numip.d.o.o, ki je visoko usposobljen in kakovosten partner za izvajanje projektov, zunanje vzdrževanje, specialne tehnologije in proizvodnjo v jedrski energetiki, klasičnih elektrarnah, farmaciji ter drugih zahtevnih objektih procesne industrije. Delo opravlja v nuklearni elektrarni Krško (v nadaljevanju NEK), kot kontinuirani vzdrževalec na področju stabilnih komponent, največ v skupini, ki se ukvarja z vzdrževanjem, vizualno kontrolo, obnovo ter testiranjem mehanskih in hidravličnih blažilnikov sunkov. Za varno delovanje Nuklearne elektrarne Krško morajo različni sistemi na tem objektu brezhibno delovati. Glede na to, da se večina medijev, potrebnih za obratovanje elektrarne (para, voda…), pretaka po cevovodih različnih premerov, so le-ti ustrezno pritrjeni s fiksnimi podporami in vzmetmi. To so tako imenovane aktivne komponente, ki zagotavljajo celovitost sklopov. V primeru vodnih in parnih udarov ter potresov pa za varnost cevovodov skrbijo mehanski in hidravlični blažilniki sunkov. To so pasivne komponente, ki v času obratovanja elektrarne zagotavljajo normalno termično gibanje cevovodov, svojo osnovno funkcijo pa opravijo v primeru zgoraj opisanih dogodkov. V tej nalogi so na kratko opisani sestavni deli hidravličnih komponent, njihove osnovne naloge, demontaža in montaža, ter vizualni pregled blažilnikov sunkov. Jedro in cilj diplomske naloge je odkrivanje napak z vizualno kontrolo, analizirati pojavljajoče se napake z metodami FTA - analiza drevesa napak (angl.: Fault Tree Analysis), FMEA- analizo možnih napak in analizo njihovih učinkov (angl.: Failure mode and effect analysis), ovrednotiti njihovo »težo« ter podati napotke za odpravo napake ali ukrepe za preprečevanje pojave napake.
Ključne besede: Ključne besede: Hidravlični blažilnik sunkov; vizualni pregled; FTA - analiza drevesa napak; FMEA- analizo možnih napak in analizo njihovih učinkov;
Objavljeno: 21.01.2010; Ogledov: 2006; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

10.
Spremljanje vegetativne rasti jablan s pomočjo analize slike
Matic Korošec, 2010, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo leta 2008 izvajali poskus — spremljanje vegetativne rasti jablan z analizo slike. Poskus je potekal na posestvu Benediktinskega dvora, d. o. o., v sadovnjaku v Limbušu. V poskus so bile vključene triletne jablane sort ´Fuji´ in ´Mairac´. Med vegetacijo smo trikrat fotografirali jablane in jim z računalniško analizo fotografije določili listno površino. Ugotavljali smo vpliv obremenitve dreves in terminov fotografiranja na listno površino. Pri sorti ´Mairac´ se je listna površina pri visoko obremenjenih drevesih (3,13 m2) statistično razlikovala od listnih površin pri srednje (3,23 m2) in nizko (3,26 m2) obremenjenih drevesih. Listna površina se je statistično razlikovala pri vseh terminih fotografiranja. 5. junija 2008 je znašala 3,24 m2, 27. junija 2008 3,29 m2 in 28. julija 2008 3,09 m2. Pri sorti ´Fuji´ se je listna površina pri visoko obremenjenih drevesih (3,17 m2) statistično razlikovala od listnih površin pri srednje (3,26 m2) in nizko (3,26 m2) obremenjenih drevesih. Listna površina pri drevesih fotografiranih 27. junija 2008 (3,11 m2) se statistično razlikuje od listnih površin fotografiranih 5. junija 2008 (3,29 m2) in 28. julija 2008 (3,29 m2). Ugotovili smo, da je z metodo računalniške analize slike mogoče določiti listno površino proučevanih dreves, vendar je za vsako naslednjo sorto in velikost dreves potrebno izdelati lasten algoritem.
Ključne besede: jabolka, vegetativna rast, pridelek, list, listna površina, obremenitev drevesa, digitalna fotografija
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 1934; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici