| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SLOVENSKA POMLAD 1988-1990
Simon Stopajnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Leta 1988 se je začelo eno izmed ključnih obdobij v slovenski zgodovini. Začela se je Slovenska pomlad, ki se je posredno pričela z aretacijo četverice, Janše, Borštnerja, Tasića in Zavrla ter sodnim procesom zoper njih. Vzporedno z aretacijami je nastal Odbor za varstvo človekovih pravic. Maja 1989 je Tone Pavček prebral Majniško deklaracijo, ki je imela protiutež v Temeljni listini. Majniška deklaracija je bila osnova političnih programov novih političnih strank, ki so jih začeli ustanavljati po letu 1988. Januarja leta 1989 je tako nastala prva prava politična opozicija, Slovenska demokratična zveza. Iz Nemčije pa se je po dolgi odsotnosti zaradi nestrinjanja s komunističnim sistemom ter oblastjo vrnil dr. Jože Pučnik, ki je s svojo osebnostjo dovolj dolgo držal skupaj Demos, Demokratično opozicijo Slovenije, ki je na prvih svobodnih volitvah po drugi svetovni vojni imela priložnost voditi prvo svobodno izvoljeno slovensko vlado.
Ključne besede: slovenska pomlad, Odbor za varstvo človekovih pravic, Majniška deklaracija, Slovenska demokratična zveza, dr. Jože Pučnik, Demos.
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 2007; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (730,53 KB)

2.
Stopnja vpliva posameznih političnih osebnosti pri procesu osamosvajanja
Boštjan Jus, 2018, magistrsko delo

Opis: Želja po osamosvojitvi se je pojavila že kmalu po 2. svetovni vojni, nato pa je iz leta v leto samo naraščala. Kriza, ki je usodno odločala o takratni odcepitvi in osamosvojitvi Slovenije, pa je trajala med letoma 1981 in 1989. To je bilo obdobje velikih sprememb znotraj Jugoslavije. Na oblast so se povzpele znane osebnosti, kot so Milošević, Tuđman, Kučan, ki so ob pomoči drugih politikov v Jugoslaviji vplivali na dokončen razpad velike federacije. Nekateri so si želeli nekdanjo skupno državo zgolj preoblikovati, drugi pa so si vztrajno prizadevali za osvoboditev in odcepitev lastne države. Milan Kučan je imel kot predsednik predsedstva najtežjo politično funkcijo v Sloveniji. S pomočjo drugih politikov, kot so Janša, Bučar, Drnovšek, Peterle in Pučnik, je sprejemal pomembne odločitve, hkrati pa si je zelo želel ohraniti miren odnos z drugimi republikami Jugoslavije. Sprva se je zavzemal za enaka stališča kot Marković, torej zgolj za preoblikovanje Jugoslavije in ne odcepitev od nje, vendar so razmere privedle do tega, da je svoje mnenje čez čas tudi spremenil. Z odločnostjo in prizadevnostjo si je pridobil status najbolj odgovornega voditelja osamosvojitvene politike. Tuđman kot predsednik Predsedstva Socialistične republike Hrvaške pa je s slovenskimi politiki, predvsem s Kučanom, zelo dobro sodeloval in se zavzemal za enaka stališča vse do prihoda vojakov JLA na slovensko ozemlje. Milošević kot predsednik Predsedstva Socialistične republike Srbije je svojo državo dobro vodil in si s tem tudi hitro pridobil naklonjenost svojega naroda. Njegov največji cilj je bil vzpostavitev Srbije kot najmočnejše države v Jugoslaviji. Zaradi nenehnih sporov, do katerih je prihajal z vsemi državami Jugoslavije, pa mu tega cilja ni uspelo uresničiti. Ob odcepitvi in osamosvojitvi Slovenije je Kučan Miloševića videl kot glavnega krivca za vso jugoslovansko krizo. Vsekakor za noben spor ni kriv samo en človek, zato je pomembno, da za presojo spoznamo celotno zgodbo vsake osebnosti posebej in na koncu sami presodimo ter si ustvarimo svoje mnenje o usodi Slovenije in razpadu Jugoslavije.
Ključne besede: Osamosvojitvena vojna, Jugoslavija, Milan Kučan, France Bučar, Lojze Peterle, Janez Drnovšek, Janez Janša, Jože Pučnik, Franjo Tuđman, Slobodan Milošević, Ante Marković.
Objavljeno: 19.03.2019; Ogledov: 152; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici