Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili gospodarsko kriminaliteto, policijo in državno tožilstvo ter njuno sodelovanje v predkazenskem postopku pri preiskovanju gospodarske kriminalitete. V Sloveniji imata pri odkrivanju in preiskovanju gospodarske kriminalitete v predkazenskem postopku pomembno vlogo policija in državno tožilstvo. Pri odkrivanju in preiskovanju gospodarske kriminalitete v predkazenskem postopku imajo v policiji pomembno nalogo lokalne kriminalistične skupine, Sektor za gospodarsko kriminaliteto in Nacionalni preiskovalni urad RS. Državno tožilstvo oziroma državni tožilec je vodja predkazenskega postopka, njegova vloga pa je usmerjanje policije, da zbere dovolj dokazov, da lahko po predkazenskem postopku uspešno nadaljuje kazenski pregon oziroma kazenski postopek. Empirični del diplomske naloge temelji na analizi s pomočjo spleta in podatkov državnega tožilstva. Za vzorec smo vzeli podatke iz letnih poročil policije in obravnavano gospodarsko kaznivo dejanje, ki ga je v predkazenskem postopku obravnavala Policijska postaja Slovenj Gradec. V nadaljevanju smo predstavili osumljeno podjetje Dural d.o.o. in zbrane dokaze policije v predkazenskem postopku, kjer smo teoretične ugotovitve policije v predkazenskem postopku primerjali še z ugotovitvami državnega tožilstva v nadaljnjem kazenskem postopku. Skozi analizo smo ugotovili, da policija uspešno preiskuje gospodarska kazniva dejanja, da je gospodarska kriminaliteta med leti 2008-2014 naraščala, nato pa pričela padati. S pregledom in analizo spisa Okrožnega državnega tožilstva v Slovenj Gradcu smo ugotovili, da so policisti Policijske postaje Slovenj Gradec v celoti pravilno ugotovili škodo za vse zaposlene oškodovane delavce, ki so jo izračunali na podlagi pridobljenih REK obrazcev s strani Davčne uprave Republike Slovenije. V nadaljnjem kazenskem postopku je bil aktiviran tudi sodni izvedenec, ki je prav tako izračunal oziroma ugotovil škodo za zaposlene delavce, katera se je ujemala z ugotovitvami policistov. Iz analize primera izhaja, da so se policisti pri izračunu zmotili le pri enem delavcu za dva centa. Ugotovili smo tudi, da so policisti Policijske postaje Slovenj Gradec v predkazenskem postopku zbrali dovolj dokazov, da je državni tožilec lahko nadaljeval kazenski pregon, direktorja podjetja pa sta bila na sodišču spoznana za kriva in obsojena na zaporno kazen.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, gospodarski kriminal, državno tožilstvo, predkazenski postopek
Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 950; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: Evro je skupna evropska valuta v 19 državah Evropske unije. V obtoku je 18,5 milijard evro bankovcev in 116 milijard evro kovancev, ki so plačilno sredstvo 337 milijonom prebivalcev Evropske unije.Evro je v diplomskem delu obravnavan kot predmet kaznivega dejanja ponarejanja denarja, katerega so dolžne pred ponarejanjem, varovati vse članice Evropske unije.Na kratko je v diplomskem delu opisana zgodovina nastanka evro valute, pojem gotovine oz. denarja. Poleg opisa evro valute in njenih značilnosti, je poudarjena uvedba Evra v Sloveniji, ki je kot prva nova članica držav EU uvedla Evro kot zakonito plačilno sredstvo. Nadalje je opisana zgodovina ponarejanja denarja nasploh, ter konkretno za evro valuto, skupaj s statističnimi podatki za območje Evropske unije in Slovenije. Osrednji del diplomskega dela govori o mednarodnem kazensko pravnem varstvu evro valute, katero pred ponarejanjem varuje Ženevska konvencija o preprečevanju ponarejanja denarja ter pravni akti institucij Evropske unije, kot so uredbe, direktive idr. V Republiki Sloveniji nacionalna zakonodaja prenese mednarodno varstvo s Kazenskim zakonikom, Zakonom o kazenskem postopku in Zakonom o državnem tožilstvu. Kot pomembne so navedene predvidene spremembe Kazenskega zakonika (KZ-1E).V diplomskem delu je naveden tudi oris zaščitnih elementov, vgrajenih v evro valuto, ki uporabnikom olajšajo njihovo uporabo na eni ter na drugi strani otežijo ponarejanje. V zaključku diplome, so navedene in opisane mednarodne institucije in mehanizmi Evropske unije, ki skrbijo za varovanje evra pred ponarejanjem ( ECB, Evropska komisija, Europol, Eurojust in Interpol) kot tudi vloga Banke Slovenije in Policije ter Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije in Združenja bank Slovenije, skupaj z različnimi poslovnimi bankami. V zaključku naloge so podani konkretni predlogi za izboljšanje preprečevanja ponarejanja evro valute.
Ključne besede: Evro, Evropska unija, Ponarejanje denarja, Kazenski zakonik Republike Slovenije, Kazensko pravno varstvo, Ženevska konvencija, Uredbe, Direktive, Banka Slovenije, Policija, Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, Zaščitni elementi, ECB, Evropska komisija, Europol, Eurojust in Interpol
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 2202; Prenosov: 235
Celotno besedilo (1,09 MB)

Opis: Povečanje kriminalitete od organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj v zadnjem času zahteva, da se kadrovsko in strokovno prilagodijo tako, da so kos novim oblikam in razsežnostim kriminalitete. Pri tem je zelo pomembno, da so razmerja sodelujočih organov v predkazenskem postopku jasno določena in da je njihova naloga odkrivanja, preiskovanja in pregona storilcev kaznivih dejanj čim bolj učinkovita. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na odnos med policijo in državnim tožilstvom, ki sodelujeta v predkazenskem postopku tako, da državni tožilec daje navodila in predloge v zvezi z zbiranjem obvestil in dokazov o pravno relevantnih dejstvih. Opredelili smo vlogo policije in državnega tožilca, ki je s sprejetjem 160.a člena Zakona o kazenskem postopku (2012) pridobil pravico, da z obveznimi navodili in strokovnimi mnenji usmerja zraven policije tudi druge državne organe in institucije. Pri njunem razmerju je zelo pomembna Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin (2010), ki zraven podrobnejših pravil o sodelovanju med obema organoma, podrobneje ureja tudi vzpostavitev specializirane preiskovalne skupine. V zadnjem delu magistrskega dela smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli med kriminalisti v Sloveniji in s pomočjo katere smo želeli ugotoviti, kako ocenjujejo sodelovanje z državnimi tožilci. Ugotovili smo, da slovenski kriminalisti menijo, da uvedba Uredbe ni povečala učinkovitosti odkrivanja kaznivih dejanj, ampak je med drugim povzročila dodatno administracijo, ki je kriminalisti pri vsakodnevnem delu že tako ali tako imajo preveč. Med drugim slovenski kriminalisti ocenjujejo, da na vzpostavitev dobre komunikacije z državnimi tožilci v največji meri vpliva oblikovanje zaupnega in partnerskega odnosa med obema organoma. Kriminalistom največji problem pri sodelovanju z državnimi tožilci predstavlja dejstvo, da se zaradi hitre menjave kadrov na obeh straneh, kriminalisti in državni tožilci med seboj ne poznajo dovolj dobro. Menimo, da omenjen problem še dodatno otežuje možnost, da bi oba organa vzpostavila zaupanja vreden in partnerski odnos, ki sta pogoj za dobro sodelovanje in posledično tudi za uspešno preiskovanje kaznivih dejanj.
Ključne besede: predkazenski postopek, kriminalistična policija, kriminalisti, preiskovanje, državno tožilstvo, sodelovanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 21.04.2015; Ogledov: 1578; Prenosov: 324
Celotno besedilo (1,72 MB)

Opis: Državno tožilstvo deluje kot samostojen, neodvisen pravosodni organ, katerega glavna funkcija predstavlja odkrivanje kaznivih dejanj in pregon storilcev le-teh. Da lahko državni tožilci uspešno opravljajo svojo funkcijo, je potrebna ustrezna zakonodaja. Ravno v sedanjem času se pri nas v državnemu tožilstvu obetajo obsežne spremembe, ki se bodo zgodile tako na procesnem, kot tudi na organizacijskem področju, saj sta v pripravi nova zakona, in sicer Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-1) ter Zakon o kazenskem postopku (ZKP-1). ZDT-1 bo precej spremenjen, glede na ZDT, saj njegova priprava temelji na mnenju, da je sedanji ZDT zastarel in podnormiran. Z ZDT-1 naj bi se državno tožilstvo posodobilo, zakon bo tako pregleden, jasen. Najvidnejše spremembe, ki se obetajo, se kažejo v večji pristojnosti članov Državnotožilskega sveta (DTS), v vplivu politike na državno tožilstvo - ta naj bi se zminimaliziral, sledi ustanovitev Specialializiranega državnega tožilstva, ukinitev Skupine za pregon organiziranega kriminala in Specializiranega oddelka za pregon uradnih oseb s policijskimi pooblastili, ki z ZDT-1 postane samostojna organizacijska enota pri Specializiranem državnem tožilstvu, prav tako sledi uvedba okrajnih državnih tožilcev, kot tudi določitev jasne politike pregona. ZKP-1, ki je v pripravi, obeta popolnoma spremenjen kazenski postopek. Gre za prehod od mešanega k adversarnemu tipu kazenskega postopka, za katerega je značilno, da stranke same pridobivajo dokaze, kot tudi dejstvo, da sodišče več ne izvaja dokazov po uradni dolžnosti, postopek pa je hitrejši ter bolj ekonomičen. ZKP-1 ukinja preiskavo in preiskovalnega sodnika, uvaja pa preiskovalni postopek, katerega nosilec je državni tožilec, ki bo odslej opravljal preiskovalna dejanja, usmerjal in nadziral Policijo ter sodnika garanta, ki bo ocenjeval posege Policije in državnega tožilca v pravice in svoboščine obdolženca. Uvaja se tudi sporazum o krivdi. Kljub tendenci k čim bolj adversarnemu postopku, pa ostajajo elementi, ki so ravno nasprotni temu tipu kazenskega postopka – obramba ne sme sama zbirati dokazov v svojo korist. Položaj državnih tožilcev na Hrvaškem, v luči njihovega Zakona o državnem tožilstvu (Zakon o državnem odvjetništvu – ZODO), je podoben kot pri nas, z razliko, da je njihova procesna zakonodaja že spremenjena, saj je bil leta 2008 sprejet nov Zakon o kazenskem postopku (Zakon o kaznenom postupku – ZKP/08), ki pa še ne velja v celoti. Določbe, ki se nanašajo na Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (Ured za suzbijanje korupcije i organiziranog kriminaliteta – USKOK), so v veljavi že od leta 2009 in prav tako že dajejo rezultate, katere Državno tožilstvo Republike Hrvaške (Državno odvjetništvo Republike Hrvatske – DORH) ocenjuje kot pozitivne. ZKP/08 je prav tako usmerjen v adversarno smer, med pomembnejše sodijo instituti, policijsko-tožilsko preiskovanje, obrnjeno dokazno breme glede dokazovanja pridobljenega premoženja, USKOK in številne možnosti uporabe oportunitetnih postopkov za zaključek kazenskega postopka pred uvedbo glavne obravnave.
Ključne besede: državni tožilec, državno tožilstvo, sprememba Zakona o državnem tožilstvu, sprememba Zakona o kazenskem postopku, hrvaško državno tožilstvo
Objavljeno v DKUM: 10.05.2011; Ogledov: 3383; Prenosov: 579
Celotno besedilo (462,39 KB)