| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Delo policije v Sloveniji in na Portugalskem s poudarkom na primerjalni analizi statističnih podatkov o kriminaliteti obeh držav : magistrsko delo
Miha Zemljič, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga predstavlja statistiko kriminalitete na Portugalskem in v Sloveniji med letoma 2013 in 2017. V raziskovalni nalogi so opisane tudi razlike v strukturi in delu policije ter državnega tožilstva obeh držav. V uvodu je zapisano, zakaj v svetu potrebujemo primerjave in zbiranje statističnih podatkov ter kaj ti podatki predstavljajo za varnost držav. Uvod vsebuje tudi razlago, zakaj ti podatki ne predstavljajo realnega pogleda na obseg kriminalitete. V jedru magistrske naloge sta opisana delo in organizacijska struktura policije ter državnega tožilstva na Portugalskem. Predstavljene so pristojnosti in bistveno delo, ki ga opravlja policija, in na kakšen način državno tožilstvo sodeluje s policijo. Opisana je vloga državnega tožilca v predkazenskem postopku in kaj so njegove glavne naloge. Glavni del jedra magistrske naloge predstavlja statistika o kriminaliteti med letoma 2013 in 2017, kjer so prikazane tabele z različnimi kaznivimi dejanji, v katerih je razviden upad ali porast kriminalitete med letoma 2013 in 2017. Bistveni del statistike pa je primerjana analiza, v kateri so primerjani statistični podatki kriminalitete in državnega tožilstva med Slovenijo ter Portugalsko. V zaključku so opredeljeni rezultati in ugotovitve v primerjanju statističnih podatkov ter razlik dela policije in državnega tožilstva med državama. Opredeljene so tudi hipoteze in zaključne misli o razlikah med državama.
Ključne besede: policija, policijsko delo, državno tožilstvo, kriminaliteta, statistični pregled, primerjalna analiza, Slovenija, Portugalska, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 30.06.2020; Ogledov: 941; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

2.
Delo policije in državnega tožilstva v predkazenskem postopku pri preiskovanju gospodarske kriminalitete : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Miha Skarlovnik, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili gospodarsko kriminaliteto, policijo in državno tožilstvo ter njuno sodelovanje v predkazenskem postopku pri preiskovanju gospodarske kriminalitete. V Sloveniji imata pri odkrivanju in preiskovanju gospodarske kriminalitete v predkazenskem postopku pomembno vlogo policija in državno tožilstvo. Pri odkrivanju in preiskovanju gospodarske kriminalitete v predkazenskem postopku imajo v policiji pomembno nalogo lokalne kriminalistične skupine, Sektor za gospodarsko kriminaliteto in Nacionalni preiskovalni urad RS. Državno tožilstvo oziroma državni tožilec je vodja predkazenskega postopka, njegova vloga pa je usmerjanje policije, da zbere dovolj dokazov, da lahko po predkazenskem postopku uspešno nadaljuje kazenski pregon oziroma kazenski postopek. Empirični del diplomske naloge temelji na analizi s pomočjo spleta in podatkov državnega tožilstva. Za vzorec smo vzeli podatke iz letnih poročil policije in obravnavano gospodarsko kaznivo dejanje, ki ga je v predkazenskem postopku obravnavala Policijska postaja Slovenj Gradec. V nadaljevanju smo predstavili osumljeno podjetje Dural d.o.o. in zbrane dokaze policije v predkazenskem postopku, kjer smo teoretične ugotovitve policije v predkazenskem postopku primerjali še z ugotovitvami državnega tožilstva v nadaljnjem kazenskem postopku. Skozi analizo smo ugotovili, da policija uspešno preiskuje gospodarska kazniva dejanja, da je gospodarska kriminaliteta med leti 2008-2014 naraščala, nato pa pričela padati. S pregledom in analizo spisa Okrožnega državnega tožilstva v Slovenj Gradcu smo ugotovili, da so policisti Policijske postaje Slovenj Gradec v celoti pravilno ugotovili škodo za vse zaposlene oškodovane delavce, ki so jo izračunali na podlagi pridobljenih REK obrazcev s strani Davčne uprave Republike Slovenije. V nadaljnjem kazenskem postopku je bil aktiviran tudi sodni izvedenec, ki je prav tako izračunal oziroma ugotovil škodo za zaposlene delavce, katera se je ujemala z ugotovitvami policistov. Iz analize primera izhaja, da so se policisti pri izračunu zmotili le pri enem delavcu za dva centa. Ugotovili smo tudi, da so policisti Policijske postaje Slovenj Gradec v predkazenskem postopku zbrali dovolj dokazov, da je državni tožilec lahko nadaljeval kazenski pregon, direktorja podjetja pa sta bila na sodišču spoznana za kriva in obsojena na zaporno kazen.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, gospodarski kriminal, državno tožilstvo, predkazenski postopek
Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 1104; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

3.
Funkciji odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ter njun medsebojni odnos
Tamara Ilić, 2016, diplomsko delo

Opis: Funkciji odkrivanja in pregona kaznivih dejanj sta v pristojnosti dveh različnih, samostojnih organov – policije kot organa odkrivanja in državnega tožilstva kot organa pregona kaznivih dejanj. Oba delujeta z istim ciljem uspešnega boja proti kriminaliteti, kar jima omogočajo zakonsko natančno določena pooblastila, na podlagi katerih opravljata vsak svoje aktivnosti. Stičišče obeh funkcij je t. i. predkazenski postopek, katerega subjekt je poleg policije in državnega tožilstva tudi preiskovalni sodnik. Predkazenski postopek kot prva faza predhodnega postopka se začne, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Subjekti predkazenskega postopka pri tem opravljajo t. i. predprocesna dejanja. Policija, ki največkrat prva izve za storjeno kaznivo dejanje, opravlja v predkazenskem postopku operativno˗taktično dejavnost, z namenom, da bi odkrila kaznivo dejanje in njenega storilca ter zbrala dovolj informacij, ki so državnemu tožilcu potrebne za odločitev ali bo sprožil kazenski pregon ali da kaznivega dejanja ne bo preganjal. Poleg neformalnih dejanj opravlja policija tudi nekatera formalna dejanja, ki lahko imajo dokazno vrednost v kazenskem postopku. Dominus litis predkazenskega postopka je državni tožilec, saj mora biti obveščen o vseh kaznivih dejanjih, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, policijsko preiskovanje pa sme usmerjati z navodili, mnenji in predlogi. Preiskovalni sodnik v predkazenskem postopku vse bolj nastopa kot sodnik garant in ne kot aktiven preiskovalni organ. Odloča o izvedbi preiskovalnih dejanj policije ali o uporabi ukrepov, s katerimi policija posega v človekove pravice in svoboščine. Končni izid predkazenskega postopka je tako odvisen od skupnega dela vseh njegovih subjektov. Medsebojni odnos med policijo in državnim tožilcem se vzpostavi v predkazenskem postopku, predvsem pri kaznivih dejanjih zoper gospodarstvo, pri organiziranem kriminalu in pri težjih kaznivih dejanjih splošne kriminalitete. Zakon o kazenskem postopku ga ureja kot usmerjanje predkazenskega postopka, vendar ima širši pomen. Je zbir vseh možnih interakcij med policijo in državnim tožilcem v predkazenskem postopku. Policisti in državni tožilci se pri njihovem skupnem delu soočajo z nekaterimi težavami, ki med drugim izhajajo iz raziskave Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in ki vplivajo na uspešnost policijskega preiskovanja kaznivih dejanj, kot so npr. slabo obrazloženi predlogi policistov, slabo obrazložene tožilčeve zahteve, nezadostno povratno informiranje policistov o zadevah, ki jih usmerja državni tožilec, slaba komunikacija med policisti in tožilci. Predkazenski postopek kot ga poznamo danes, je bil vzpostavljen leta 1967. Številne spremembe prvega slovenskega Zakona o kazenskem postopku iz leta 1994 so počasi rušile idejno zasnovo kazenskega in s tem tudi predkazenskega postopka, zaradi česar kazenski postopek naj ne bi bil več konsistenten, saj so ga novele potiskale v bolj akuzatorno smer, medtem ko naše kazensko procesno pravo temelji na modelu mešanega kazenskega postopka. Posledično obstajajo težnje po novem modelu kazenskega postopka in tako Ministrstvo za pravosodje že dalj časa pripravlja osnutek novega Zakona o kazenskem postopku. Z vidika predkazenskega postopka bi predlagani model pomenil odpravo preiskovalnega sodnika in uvedbo policijsko˗tožilske preiskave. V literaturi obstajajo stališča za in stališča proti uvedbi takšne preiskave.
Ključne besede: predkazenski postopek, policija, državno tožilstvo, predprocesna dejanja, medsebojni odnos med policijo in državnim tožilcem, usmerjanje predkazenskega postopka, Zakon o kazenskem postopku, osnutek Zakona o kazenskem postopku, policijsko˗tožilska preiskava
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 2079; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (870,22 KB)

4.
PONAREJANJE DENARJA; KAZENSKO PRAVNO VARSTVO EVRO VALUTE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Josip Luketič, 2016, diplomsko delo

Opis: Evro je skupna evropska valuta v 19 državah Evropske unije. V obtoku je 18,5 milijard evro bankovcev in 116 milijard evro kovancev, ki so plačilno sredstvo 337 milijonom prebivalcev Evropske unije.Evro je v diplomskem delu obravnavan kot predmet kaznivega dejanja ponarejanja denarja, katerega so dolžne pred ponarejanjem, varovati vse članice Evropske unije.Na kratko je v diplomskem delu opisana zgodovina nastanka evro valute, pojem gotovine oz. denarja. Poleg opisa evro valute in njenih značilnosti, je poudarjena uvedba Evra v Sloveniji, ki je kot prva nova članica držav EU uvedla Evro kot zakonito plačilno sredstvo. Nadalje je opisana zgodovina ponarejanja denarja nasploh, ter konkretno za evro valuto, skupaj s statističnimi podatki za območje Evropske unije in Slovenije. Osrednji del diplomskega dela govori o mednarodnem kazensko pravnem varstvu evro valute, katero pred ponarejanjem varuje Ženevska konvencija o preprečevanju ponarejanja denarja ter pravni akti institucij Evropske unije, kot so uredbe, direktive idr. V Republiki Sloveniji nacionalna zakonodaja prenese mednarodno varstvo s Kazenskim zakonikom, Zakonom o kazenskem postopku in Zakonom o državnem tožilstvu. Kot pomembne so navedene predvidene spremembe Kazenskega zakonika (KZ-1E).V diplomskem delu je naveden tudi oris zaščitnih elementov, vgrajenih v evro valuto, ki uporabnikom olajšajo njihovo uporabo na eni ter na drugi strani otežijo ponarejanje. V zaključku diplome, so navedene in opisane mednarodne institucije in mehanizmi Evropske unije, ki skrbijo za varovanje evra pred ponarejanjem ( ECB, Evropska komisija, Europol, Eurojust in Interpol) kot tudi vloga Banke Slovenije in Policije ter Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije in Združenja bank Slovenije, skupaj z različnimi poslovnimi bankami. V zaključku naloge so podani konkretni predlogi za izboljšanje preprečevanja ponarejanja evro valute.
Ključne besede: Evro, Evropska unija, Ponarejanje denarja, Kazenski zakonik Republike Slovenije, Kazensko pravno varstvo, Ženevska konvencija, Uredbe, Direktive, Banka Slovenije, Policija, Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, Zaščitni elementi, ECB, Evropska komisija, Europol, Eurojust in Interpol
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 2420; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

5.
Specializirano državno tožilstvo : diplomsko delo univerzitetnega študija
David Moro, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije. Ob tem bomo predstavili še nekatere druge institucije in osebe s katerimi Specializirano državno tožilstvo sodeluje oziroma skupine, ki so del SDT-ja. Pri tem mislimo predvsem na Policijo, okrožna državna tožilstva, državne tožilce, ter oddelke kot so Oddelek za pregon in preiskovanje oseb z uradnimi pooblastili in oddelke znotraj Specializiranega državnega tožilstva. Predstavili bomo tudi zgodovino Specializiranega državnega tožilstva, saj se nam zdi to pomembno, zaradi boljšega vpogleda v samo institucijo, ter razlogov za spremembe skozi čas. Tema, ki jo obravnavamo se nam zdi pomembna zaradi tega, ker ima Specializirano državno tožilstvo bistven pomen pri obravnavi hujših kaznivih dejanj, ki v današnjem času najbolj korenito posegajo v življenje ljudi, ter odločajo o usodi množic. Hkrati pa institucija kot je SDT lahko s svojim delovanjem bistveno pripomore k izboljšanju situacije v državi, tako ekonomske, kot tudi varnostne. Zakonodaja, ki jo obravnavamo je Zakon o državnem tožilstvu (2013), ki ima bistveno vlogo glede pristojnosti Specializiranega državnega tožilstva, Zakon o kazenskem postopku (2014), Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (2014) in Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (2013). Opravili smo tudi intervju z vodjo Specializiranega državnega tožilstva, mag. Harij Furlanom, ki nam je pomagal razjasniti in podati vpogled v delovanje SDT-ja v praksi. Diplomsko nalogo smo zaključili s potrditvijo vseh treh hipotez, ki pravijo, da je SDT poleg pridobivanja večjih pristojnosti skozi svojo zgodovino, tudi organizacijsko dobro urejeno in pristojno za pregon organiziranega kriminala. Ob tem pa lahko povemo, da je Specializirano državno tožilstvo nepogrešljiva institucija v današnjem času, glede obravnave hujših kaznivih dejanj.
Ključne besede: državno tožilstvo, specializirano državno tožilstvo, pooblastila, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.08.2015; Ogledov: 1736; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (272,25 KB)

6.
Sodelovanje med kriminalistično policijo in državnim tožilstvom - pogled z vidika kriminalistov : magistrsko delo
Marja Žnidarko, 2015, magistrsko delo

Opis: Povečanje kriminalitete od organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj v zadnjem času zahteva, da se kadrovsko in strokovno prilagodijo tako, da so kos novim oblikam in razsežnostim kriminalitete. Pri tem je zelo pomembno, da so razmerja sodelujočih organov v predkazenskem postopku jasno določena in da je njihova naloga odkrivanja, preiskovanja in pregona storilcev kaznivih dejanj čim bolj učinkovita. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na odnos med policijo in državnim tožilstvom, ki sodelujeta v predkazenskem postopku tako, da državni tožilec daje navodila in predloge v zvezi z zbiranjem obvestil in dokazov o pravno relevantnih dejstvih. Opredelili smo vlogo policije in državnega tožilca, ki je s sprejetjem 160.a člena Zakona o kazenskem postopku (2012) pridobil pravico, da z obveznimi navodili in strokovnimi mnenji usmerja zraven policije tudi druge državne organe in institucije. Pri njunem razmerju je zelo pomembna Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin (2010), ki zraven podrobnejših pravil o sodelovanju med obema organoma, podrobneje ureja tudi vzpostavitev specializirane preiskovalne skupine. V zadnjem delu magistrskega dela smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli med kriminalisti v Sloveniji in s pomočjo katere smo želeli ugotoviti, kako ocenjujejo sodelovanje z državnimi tožilci. Ugotovili smo, da slovenski kriminalisti menijo, da uvedba Uredbe ni povečala učinkovitosti odkrivanja kaznivih dejanj, ampak je med drugim povzročila dodatno administracijo, ki je kriminalisti pri vsakodnevnem delu že tako ali tako imajo preveč. Med drugim slovenski kriminalisti ocenjujejo, da na vzpostavitev dobre komunikacije z državnimi tožilci v največji meri vpliva oblikovanje zaupnega in partnerskega odnosa med obema organoma. Kriminalistom največji problem pri sodelovanju z državnimi tožilci predstavlja dejstvo, da se zaradi hitre menjave kadrov na obeh straneh, kriminalisti in državni tožilci med seboj ne poznajo dovolj dobro. Menimo, da omenjen problem še dodatno otežuje možnost, da bi oba organa vzpostavila zaupanja vreden in partnerski odnos, ki sta pogoj za dobro sodelovanje in posledično tudi za uspešno preiskovanje kaznivih dejanj.
Ključne besede: predkazenski postopek, kriminalistična policija, kriminalisti, preiskovanje, državno tožilstvo, sodelovanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 21.04.2015; Ogledov: 1780; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

7.
INSTITUCIONALNI IN FUNKCIONALNI VIDIKI NEODVISNOSTI DRŽAVNEGA TOŽILSTVA
Muharem Čandić, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava najpomembnejša vprašanja institucionalne in funkcionalne neodvisnosti Državnega tožilstva Republike Slovenije, ki je kot del pravosodja samostojen državni organ. Njegova glavna funkcija je pregon storilcev kaznivih dejanj v javnem interesu, ki ga izvajajo državni tožilci, zato je neodvisnost tega državnega organa pomembna za zagotovitev neodvisnosti sodstva in vzpostavitev pravne države. Umestitev državnega tožilstva v okvir izvršilne veje oblasti je na prvi pogled lahko sporna, vendar je takšna umestitev tudi normalna z vidika razmejevanja vlog državnega tožilca in sodnika v postopku. Nikakor pa takšna umestitev državnega tožilstva ne sme pomeniti političnega vpliva na delo državnih tožilcev. Vprašanja, ki so pomembna za delo državnih tožilstev, je pri nas sprva urejal Zakon o državnem tožilstvu iz leta 1994, ki je priznal velik pomen neodvisnosti državnih tožilstev, zato je položaj državnih tožilcev v mnogih pogledih izenačil z položajem sodnikov. Leta 2011 je bil, s ciljem po zagotovitvi večje samostojnosti in učinkovitejše organizacije dela državnega tožilstva, sprejet nov Zakon o državnem tožilstvu, ki prinaša nekatere organizacijske spremembe in posamezne ključne rešitve na področju samostojnosti državnih tožilcev, vendar zakon kljub vzpostavitvi ustreznih mehanizmov ne izpelje v celoti rešitev, za katere je dana podlaga, zaradi česar zakon v posameznih delih zaradi nepopolnih rešitev deluje nekonsistentno, hkrati pa na nekaterih mestih še vedno dopušča možnost, da pride do nedopustnih posegov politike v delo državnih tožilcev.
Ključne besede: Državno tožilstvo, pravna država, delitev oblasti, pravosodje, hierarhična organizacija, funkcija pregona, politika pregona
Objavljeno v DKUM: 13.09.2012; Ogledov: 2039; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (504,62 KB)

8.
DRŽAVNO TOŽILSTVO DE LEGE LATA IN DE LEGE FERENDA
Vesna Sagadin, 2011, diplomsko delo

Opis: Državno tožilstvo deluje kot samostojen, neodvisen pravosodni organ, katerega glavna funkcija predstavlja odkrivanje kaznivih dejanj in pregon storilcev le-teh. Da lahko državni tožilci uspešno opravljajo svojo funkcijo, je potrebna ustrezna zakonodaja. Ravno v sedanjem času se pri nas v državnemu tožilstvu obetajo obsežne spremembe, ki se bodo zgodile tako na procesnem, kot tudi na organizacijskem področju, saj sta v pripravi nova zakona, in sicer Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-1) ter Zakon o kazenskem postopku (ZKP-1). ZDT-1 bo precej spremenjen, glede na ZDT, saj njegova priprava temelji na mnenju, da je sedanji ZDT zastarel in podnormiran. Z ZDT-1 naj bi se državno tožilstvo posodobilo, zakon bo tako pregleden, jasen. Najvidnejše spremembe, ki se obetajo, se kažejo v večji pristojnosti članov Državnotožilskega sveta (DTS), v vplivu politike na državno tožilstvo - ta naj bi se zminimaliziral, sledi ustanovitev Specialializiranega državnega tožilstva, ukinitev Skupine za pregon organiziranega kriminala in Specializiranega oddelka za pregon uradnih oseb s policijskimi pooblastili, ki z ZDT-1 postane samostojna organizacijska enota pri Specializiranem državnem tožilstvu, prav tako sledi uvedba okrajnih državnih tožilcev, kot tudi določitev jasne politike pregona. ZKP-1, ki je v pripravi, obeta popolnoma spremenjen kazenski postopek. Gre za prehod od mešanega k adversarnemu tipu kazenskega postopka, za katerega je značilno, da stranke same pridobivajo dokaze, kot tudi dejstvo, da sodišče več ne izvaja dokazov po uradni dolžnosti, postopek pa je hitrejši ter bolj ekonomičen. ZKP-1 ukinja preiskavo in preiskovalnega sodnika, uvaja pa preiskovalni postopek, katerega nosilec je državni tožilec, ki bo odslej opravljal preiskovalna dejanja, usmerjal in nadziral Policijo ter sodnika garanta, ki bo ocenjeval posege Policije in državnega tožilca v pravice in svoboščine obdolženca. Uvaja se tudi sporazum o krivdi. Kljub tendenci k čim bolj adversarnemu postopku, pa ostajajo elementi, ki so ravno nasprotni temu tipu kazenskega postopka – obramba ne sme sama zbirati dokazov v svojo korist. Položaj državnih tožilcev na Hrvaškem, v luči njihovega Zakona o državnem tožilstvu (Zakon o državnem odvjetništvu – ZODO), je podoben kot pri nas, z razliko, da je njihova procesna zakonodaja že spremenjena, saj je bil leta 2008 sprejet nov Zakon o kazenskem postopku (Zakon o kaznenom postupku – ZKP/08), ki pa še ne velja v celoti. Določbe, ki se nanašajo na Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (Ured za suzbijanje korupcije i organiziranog kriminaliteta – USKOK), so v veljavi že od leta 2009 in prav tako že dajejo rezultate, katere Državno tožilstvo Republike Hrvaške (Državno odvjetništvo Republike Hrvatske – DORH) ocenjuje kot pozitivne. ZKP/08 je prav tako usmerjen v adversarno smer, med pomembnejše sodijo instituti, policijsko-tožilsko preiskovanje, obrnjeno dokazno breme glede dokazovanja pridobljenega premoženja, USKOK in številne možnosti uporabe oportunitetnih postopkov za zaključek kazenskega postopka pred uvedbo glavne obravnave.
Ključne besede: državni tožilec, državno tožilstvo, sprememba Zakona o državnem tožilstvu, sprememba Zakona o kazenskem postopku, hrvaško državno tožilstvo
Objavljeno v DKUM: 10.05.2011; Ogledov: 3558; Prenosov: 586
.pdf Celotno besedilo (462,39 KB)

9.
Iskanje izvedeno v 10.93 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici