| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Pojavnost lobiranja v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študija
Mojca Prestor, 2006, diplomsko delo

Ključne besede: lobiranje, državni zbor, interesne skupine
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 3193; Prenosov: 689
.pdf Celotno besedilo (836,16 KB)

3.
PRAVNA UREDITEV USTAVNE OBTOŽBE PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE
Miha Pozeb, 2010, diplomsko delo

Opis: S sprejetjem Ustave Republike Slovenije leta 1991 je bil v slovensko pravno ureditev uveden institut obtožbe najvišjih državnih funkcionarjev izvršne oblasti zaradi kršitve ustave in zakonov. Institut ustavne obtožbe (impeachmenta) je predviden za predsednika Republike Slovenije, predsednika vlade in ministre ter je namenjen ugotavljanju njihove odgovornosti za določena protipravna dejanja. Predmet raziskovanja v tej diplomskem delu je pravna ureditev ustavne obtožbe predsednika republike s posebnim poudarkom na analizi ugotavljanja njegove odgovornosti ter ustreznosti ustavne ureditve odgovornosti in ustavne obtožbe predsednika republike. Cilj raziskovanja v tej nalogi je potrditi izhodiščni tezi: • da je veljavna ustavna ureditev odgovornosti in ustavne obtožbe predsednika republike pred ustavnim sodiščem pomanjkljiva ter • da je veljavna zakonska ureditev postopka obtožbe in ugotavljanja odgovornosti predsednika republike pomanjkljiva. Na podlagi analize ustavnih določb, ki se nanašajo na odgovornost predsednika republike in drugih zakonskih določil (predvsem Zakona o ustavnem sodišču, Zakona o parlamentarni preiskavi, Poslovnika državnega zbora, Poslovnika ustavnega sodišča, Poslovnika o parlamentarni preiskavi in drugih), ugotavljam, da je sedanja ureditev odgovornosti predsednika republike pomanjkljiva, saj pušča precej odprtih vprašanj, ki bi v primeru morebitne sprožitve ugotavljanja odgovornosti predsednika republike pomenila veliko oviro pri izpeljavi samega postopka odgovornosti oziroma njegove ustavne obtožbe. Pomanjkljiva ustavna, zakonska (in poslovniška) ureditev bi v postopku ustavne obtožbe predsednika republike sprožila vrsto vprašanj, katerih reševanje bi bilo v času izvedbe postopka močno politično obarvano in argumenti pravne stroke, v pogojih razgretih političnih strasti, bi bili premalo upoštevani. Zato je nujno postopek ugotavljanja odgovornosti predsednika republike urediti v času stabilnih političnih razmer in izključno z argumenti pravne stroke. V nalogi je podan predlog za ustreznejšo ustavno in zakonsko ureditev odgovornosti predsednika republike s procesnega in materialnega vidika, ki je primerljiva z rešitvami v sodobnih demokratičnih družbah in je hkrati najprimernejša za sedanjo stopnjo razvoja demokracije v Republiki Sloveniji. V nalogi je predstavljen institut šefa države in opravljen primerjalni prikaz ureditve položaja šefa države v štirih temeljnih skupinah državnih ureditev oziroma organizacij državne oblasti. Za pravilno razumevanje današnjega položaja šefa države v Republiki Sloveniji je opravljen zgodovinski pregled razvoja te funkcije od leta 1941 do sprejema Ustave Republike Slovenije leta 1991. V nadaljevanju naloge je izvršena primerjava med funkcijo, položajem in pristojnostmi šefa države v Republiki Sloveniji z ustavno primerljivimi ureditvami nekaterih drugih držav (gre za države z uvedeno parlamentarno ustavno ureditvijo). V nadaljevanju so predstavljeni in kritično presojani položaj, funkcija, pristojnosti, predstavljanje, obveščanje, nezdružljivost funkcije, razmerje do drugih državnih organov, vloga, pravice in nadomeščanje šefa države v Republiki Sloveniji. Sledijo pregled, analiza in kritična presoja odgovornosti šefa države, primerjalni prikaz ureditve odgovornosti šefa države v štirih temeljnih skupinah državnih ureditev, institut sopodpisa, politične in materialne odgovornosti, institut imunitete ter institut impeachmenta. Osrednje poglavje naloge predstavlja pregled sedanje ustavne in zakonske ureditve položaja in odgovornosti predsednika republike, postopek ustavne obtožbe predsednika republike, z zelo občutljivim predhodnim delom postopka, ki ga predstavlja morebitna uvedba parlamentarne preiskave, ter predstavitev in utemeljitev ugotovljenih pomanjkljivosti in predlogov za ustreznejšo ustavno in zakonsko ureditev odgovornosti predsednika republike ter postopek ugotavljanja njegove odgovornosti pred ustavnim sodiščem. V tem diplomskem delu sta potrjeni uvod
Ključne besede: Državni zbor, Imuniteta, Impeachment, Obtožba predsednika republike, Odgovornost, Parlamentarna preiskava, Predsednik republike Slovenije, Šef države, Ustava, Ustavna obtožba, Ustavno sodišče.
Objavljeno: 22.01.2010; Ogledov: 3243; Prenosov: 448
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
NADZOR PARLAMENTA NAD VLADO V PRAVU IN PRAKSI REPUBLIKE SLOVENIJE
Jasmina Muratović, 2010, diplomsko delo

Opis: Parlamentarni sistem se je izoblikoval na podlagi načela delitve oblasti. Zakonodajna, izvršilna in sodna veja oblasti so po tem načelu ločene med seboj, vendar med njimi velja sistem zavor in ravnovesij. Organi državne oblasti se pri svojem delovanju nadzorujejo in hkrati med seboj sodelujejo, cilj tega pa je preprečevanje zlorabe oblasti. V parlamentarnem sistemu je vlada nosilec izvršilne veje oblasti. Vlada je za svoje delo odgovorna parlamentu, od parlamenta pa je odvisen tudi njen obstoj. Razmerje med parlamentom in vlado je zelo pomembno, saj lahko nesoglasja med njima privedejo do zamenjave vlade, prav tako pa tudi do razpustitve parlamenta. Parlament ima na voljo več institutov, ki zagotavljajo nadzorstvo parlamenta nad delom vlade, in sicer poslanska vprašanja, interpelacija ter glasovanje o nezaupnici. V diplomskem delu smo te instrumente vsebinsko predstavili ter prikazali uporabo le-teh v Republiki Sloveniji. Parlamentarni sistem je prisoten v večini evropskih držav, vendar pa ni enoten. Razlike se kažejo v oblikovanju, sestavi in v položaju vlade, ki ga ima do ostalih dveh vej oblasti. Diplomsko delo obravnava proces oblikovanja vlade v parlamentarnem sistemu ter v Republiki Sloveniji, pri tem pa izpostavlja odstopanja naše ureditve od klasičnega parlamentarnega sistema, predvsem glede politične odgovornosti vlade. Oblikovanje vlade v naši ustavni ureditvi v marsičem odstopa od klasičnega parlamentarnega sistema in se v veliki meri zgleduje po posebnostih nemške ureditve. V skladu z nemškim vzorom je bil v našo ureditev prevzet model konstruktivne nezaupnice, s katerim se vzpostavlja sistem, ki naj bi čim bolj okrepil stabilnost vlade. Vendar pa obstaja bistvena razlika med slovenskim in nemškim ustavnim sistemom glede oblikovanja vlade. Na personalno sestavo nemške vlade parlament nima nikakršnega formalnega vpliva, medtem ko ima na personalno sestavo slovenske vlade parlament ključni vpliv, saj le-ta imenuje in razrešuje ministre slovenske vlade. To je tudi eden od razlogov, da bi bile nujne ustavne spremembe, na kar ustavnopravna stroka že dolgo opozarja. V diplomskem delu smo tako predstavili že predlagane spremembe ustave glede oblikovanja vlade v Republiki Sloveniji ter podali svoj predlog ustavnih sprememb.
Ključne besede: ustava, vlada, delitev oblasti, parlament, državni zbor, oblikovanje vlade, poslansko vprašanje, interpelacija, nezaupnica, zaupnica, imenovanje ministrov, ustavne spremembe
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 3319; Prenosov: 397
.pdf Celotno besedilo (672,45 KB)

5.
SKUPINSKO ODLOČANJE V PARLAMENTARNIH VOLITVAH: PRIMERJALNA ANALIZA VEČINSKEGA IN PROPORCIONALNEGA VOLILNEGA SISTEMA
Matej Kušar, 2011, diplomsko delo

Opis: V delu smo obravnavali nekaj najpogostejših sistemov razdeljevanja mandatov v sodobnih predstavniških sistemih. Izvedli smo primerjavo večinskih in proporcionalnih sistemov, s poudarkom na slovenskem sistemu volitev poslancev v državni zbor in britanskem sistemu volitev poslancev v spodnji dom parlamenta. Izpostavili smo prednosti in slabosti obeh sistemov ter nazadnje simulirali rezultate volitev v državni zbor za leta 2008, 2004 in 2000 v primeru uporabe relativnega večinskega sistema, kot ga poznajo v Veliki Britaniji. Rezultati so potrdili naše predhodne ugotovitve, da večinski sistemi vplivajo omejevalno na število strank v parlamentu in nesorazmerno na razdeljevanje mandatov kandidatnim listam. Kljub temu, da proporcionalni sistem, kot ga uporabljamo v Sloveniji, ni popoln in nudi možnosti izboljšav, pa se je na ključnih področjih izkazal za primernejšega.
Ključne besede: Metode skupinskega odločanja, Volilni sistemi, Volitve, Državni zbor Republike Slovenije
Objavljeno: 19.07.2011; Ogledov: 1842; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

6.
Razmerje med državnim zborom in vlado v Republiki Sloveniji
Andreja Holobar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bilo obravnavano razmerje med državnim zborom in vlado Republike Slovenije. Državni zbor v Republiki Sloveniji predstavlja nosilca zakonodajne oblasti, vlada Republike Slovenije pa je eden izmed nosilcev izvršne oblasti. Na podlagi delitve oblasti, ki je opredeljena tudi v Ustavi Republike Slovenije, naj bi bili omenjeni veji oblasti ločeni, njuno razmerje pa uravnavajo mehanizmi ravnovesij in zavor, ki so prav tako opredeljeni v Ustavi. Uporabljeni mehanizmi naj bi zagotavljali stabilnost političnega sistema in preprečevali preveliko koncentracijo moči v enem političnem organu ter zlorabo te moči. Statistična in partikularna obravnava podatkov o uporabi teh mehanizmov je pokazala nizko uspešnost uporabe mehanizmov. Mehanizmi so se poleg osnovnega namena nadzora uporabljali tudi za promocijo političnih strank, pridobivanje političnega vpliva in merjenje moči med političnimi strankami in njihovimi predstavniki. V bistvu se mehanizmi ravnovesij in zavor uporabljajo za dokazovanje in pridobivanje politične moči, ravno nasprotno prvotnemu namenu. Vseeno v večini mandatov mehanizmi niso ogrozili stabilnosti političnega sistema.
Ključne besede: državni zbor, vlada RS, delitev oblasti, politične stranke, Ustava RS
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 391; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (973,71 KB)

7.
POSLANSKA IMUNITETA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Peter Štok, 2016, diplomsko delo

Opis: Poslanska imuniteta je bila v Sloveniji že mnogokrat v središču medijske pozornosti zaradi priznanja imunitet poslancem, ki so storili različna kazniva dejanja, ki ne spadajo v okvir opravljanja njihove funkcije. Javno mnenje, po anketah sodeč, večinsko nasprotuje poslanski imuniteti, saj velja prepričanje, da služi poslancem zgolj kot neke vrste privilegij. Tezi te diplomske naloge sta bili, da poslanska imuniteta ne ščiti dovolj poslancev pri kritiziranju in izražanju svojega mnenja ter, da so se imunitete preteklosti priznavale za kazniva dejanja, ki niso imela nobene povezave z opravljanjem funkcije poslanca. Pri proučevanju tega področja sem prišel do ugotovitve, da se poslanska imuniteta ne priznava v takem obsegu kot velja splošno prepričanje. Največ imunitet je bilo priznanih v prvem mandatu Državnega zbora v letih 1992-1996, ko je bila Slovenija še mlada demokracija s slabo razvito politično kulturo ter tudi s slabo urejeno zakonodajo glede imunitete. Od sprejetja novega Poslovnika Državnega zbora leta 2002, v katerem so določili jasna merila, kdaj se lahko poslancu prizna imuniteta, se je priznavanje slednjih praktično ustavilo, saj so v obdobju od leta 2002 do 2016 priznali zgolj dve imuniteti, od tega je bila zadnja priznana leta 2004. Glede zakonske ureditve sem med obravnavanjem te tematike prišel do ugotovitve, da ni primerna z vidika poslancev, saj poklicna imuniteta, ki varuje poslance pred kazensko odgovornostjo za izrečene besede in mnenja na sejah Državnega zbora, ne varuje tudi pred civilno, kar se je potrdilo s sodbo v primeru razžalitve nekdanjega državnega sekretarja s strani nekdanjega poslanca Iva Hvalice. Zato bi bilo verjetno primerno, da se materialno imuniteto spremeni v tej smeri, da se jo razširi še na civilno odgovornost, medtem ko se določbe o nepoklicni imuniteti primerno urejene, seveda pod predpostavko, da se Državni zbor še naprej striktno drži vseh meril v postopkih priznanja imunitete.
Ključne besede: poslanska, materialna, procesna, imuniteta, državni zbor, parlament, poslovnik
Objavljeno: 28.06.2016; Ogledov: 861; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (837,67 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici