| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ALI SE PRAVO V ČASU VOJNE RAZLIKUJE OD PRAVA V ČASU MIRU zakonodaja 1914-1915
Lara Metka Petek, 2016, diplomsko delo

Opis: Kruta in krvava prva Svetovna vojna je zaznamovala svet na različnih področjih, terjala je ogromno življenj, trpelo je civilno prebivalstvo, gospodarska škoda je bila neprecenljiva. Človeku kot razumnemu bitju bi moralo kljub različni rasni, religijski in ozemeljski pripadnosti, pomeniti največ dobri medsebojni odnosi in zagotovitev zadovoljivega življenja za vse ljudi. Ker pa je človeško bitje kompleksno in toliko kolikor nas je, tolikšno je tudi število različno razmišljujočih bitij in ravno to je razlog, da so cilji različno zastavljeni. To pa v določenem obdobju lahko pripelje tudi do bizarnih situacij, kot je vojna. Kot vsaka vojna je tudi prva svetovna vojna iskala razlog za povod vojne, ki bi bil zadostno opravičljiv v očeh ljudstva. Zaslediti je, da so nastop vojne zakonodajno skrbno načrtovali že veliko časa pred začetkom oziroma pred povodom vojne, kar gre razbrati na podlagi zbranih predpisov v uradnem listu iz leta 1914, tako imenovanem Državnem zakoniku. Datumsko je razvidno, da so se izdajali različni za primer vojne, zapisani ukazi, odloki..., že v mesecih preden se je uradno napovedala vojna. Namen oziroma cilj diplomskega dela je bil, ugotoviti ali se pravo v času vojne razlikuje od prava v času miru. Skozi primerjavo ukazov, odlokov in drugih predpisov izdanih v Državnem zakoniku v letu 1914 in 1915 z aktualno zakonodajo sem prišla do različnih ugotovitev. Primerjava zakonodaje v času vojne in danes v času miru pripelje do točke, kjer ugotavljam, da se kljub tehnološkemu napredku, ki je sledil, zakonodaja na določenih področjih ni veliko spremenila kot bi pričakovala. Predpise, ki sem jih izbrala za primerjavo, sem razvrstila v pravne panoge. Vsa izbrana tematika je sledljiva na način, da najprej povzemam predpise iz Državnih zakonikov iz leta 1914 in 1915, zatem pa navajam aktualno zakonodajo, ki ureja enako področje. Za konec analiziram vse predpise po enaki tematiki in jih medsebojno primerjam, poiščem razlike ter podobnosti v ureditvi. Ugotovim, da so poznali podobno ureditev določenih institutov oziroma področij nasploh in hkrati podrobno ureditev, ki so jo narekovale ravno takratne izredne razmere. Temeljne pojme ter terminologijo iz časa prve svetovne vojne in aktualno zakonodajo sem navedla ter opisala s pomočjo Pravnega terminološkega slovarja. Navajam le pogoste terminske izraze, ki so v povezavi z besedilom področja, izbranega za primerjavo.
Ključne besede: prva svetovna vojna, državni zakonik, ukazi, zakonodaja v času prve svetovne vojne, aktualna zakonodaja, pravne panoge
Objavljeno: 19.05.2016; Ogledov: 781; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (846,86 KB)

2.
Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice
Bojan-Ilija Schnabl, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija o koroški deželni ustavi iz leta 1849 ter njenih širših izvorov in posledic je temeljno zgodovinopisno delo, ki sloni na izvirni raziskavi in analizi zgodovinskih virov, na inovativnih interdisciplinarnih pristopih ter na terenskem delu. Razkriva številne nove aspekte regionalne ustavno-pravne, pravne, politične ter socialne in jezikovne zgodovine. Združuje znanstvene metode in pristope različnih zgodovinopisnih in znanstvenih šol, tako avstrijskega ustavno-pravnega zgodovinopisja, družbeno-političnega zgodovinopisja novejšega časa v Republiki Sloveniji ter francosko tradicijo strokovne terminologije in se s tem metodično in sistemsko uvršča v izviren evropski medkulturni znanstveni diskurz. Namen je dokazati, da je deželna ustava iz leta 1849 vsekakor pravno-zgodovinsko in znanstveno-teoretično relevantna (in s tem disertabilna), četudi do sedaj še ni bila širše recipirana in vključena v pravno in politično zgodovinopisje tako na avstrijskem Koroškem in v Avstriji kot v Sloveniji. Namen je tudi dokazati, da je bila ustava veljavna in vsaj delno uveljavljena, četudi gotovo ne v vseh njenih delih, ter da je zagotovo imela ustavno-pravne posledice in da je vsekakor bila umeščena v takratni pravni in tudi družbeni sistem kronovin habsburške monarhije. Hkrati je namen dokazati, da je to dejstvo imelo določene zelo konkretne posledice za deželo Koroško (npr. dvojezični deželni zakonik med letoma 1850 in 1859, uradni dvojezični krajevni imeniki za célo deželo ter v določeni meri glede njenih družbenih učinkov celó ustanovitev Mohorjeve) ter da je tudi še danes relevantna za zgodovino oz. zgodovinopisje Avstrije in avstrijske Koroške ter koroških Slovencev in Slovencev v habsburški monarhiji. Sama edicija zgodovinskih krajevnih imenikov predstavlja najobširnejši sklad regionalnih slovenskih endonimov ter empirični in pravno-normativni prikaz jezikovnega stanja v deželi od sredine 19. stoletja dalje. Prosopografija številnih akterjev presega tradicionalne izključujoče se etnične kategorije »lastnega« in »tujega« oz. »odtujenega« in omogoča nova spoznanja o družbenih razvojih tega časa. Posebej zanimive so številne kratke biografije vse-avstrijskih akterjev, saj so bogat vir informacije za slovensko ciljno publiko, ker so biografije, ki se v veliki meri naslanjajo na avstrijske (oz. neslovenske) vire, obogatene z dognanji iz “slovenske” perspektive in/ali prvič predstavljajo osebnosti v njihovem zgodovinskem in ustavno- ali državno-pravnem zgodovinskem kontekstu slovenski publiki. Obsežne raziskave zgodovinopisne terminologije prispevajo k medkulturnem znanstvenem diskurzu, saj so bistvene za preseganje kognitivnih disonanc tudi v znanosti. Aspekti starejše zgodovine služijo kot konceptualni državno-pravni okvir, saj potrjujejo aspekte zgodovinske in pravne kontinuitete, ki so relevantni za razumevanje umestitve koroške deželne ustave v družbenem kontekstu: Personalni princip je rezultat inovativnih terenskih in arhivskih raziskav o kosezih s Celovškega polja, katerih pravne sledi lahko zaznamujemo v nekaterih današnjih katastrskih občinah, torej v aktualnem avstrijskem pravnem sistemu. Prikaz političnih pojmov in enot na širšem geografskem območju (Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija) prispeva k razumevanju njihovih državno-pravnih funkcij tudi v luči kasnejših ustavnih razvojev. Podroben prikaz vseh cislajtanskih državnih in koroških deželnih ustav ter njihovih volilnih redov habsburške dobe omogoča razumevanje zgodovinskih ustavno- in državno-pravnih razvojev ter predstavlja hkrati prvo monografsko predstavitev celotne tudi slovenske ustavne zgodovine v habsburški dobi. Edicija slovenskih ustavnih dokumentov zgodnjekonstitucionalne dobe prvič združuje vsa ustavna zgodovinska besedila avstrijske polovice dvojne monarhije in je po svoje izvirno znanstveno delo, ki omogoča nadaljnje raziskave ustavnosti v ostalih t.i. slovenskih deželah oz. deželah z avtohtonim slovenskim prebivalstvom.
Ključne besede: Ustava, ustavna zgodovina, zgodovinopisje, kognitivne disonance, Koroška, Avstrija, koroški Slovenci, volilni red, deželni jezik, Janez N. Šlojsnik / Schloissnigg, kosezi, Zlata bula 1356, ideologija slovenske nadvojvodine Koroške, Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija, Franc Ksaver Lušin / Luschin, Jakob Peregrin Paulič / Paulitsch, Ignac Franc Zimmermann, Franc Ksaver Kutnar, revolucija 1848, Pillersdorfska ustava, Kroměřižški ustavni osnutek (Kremsierer Entwurf), Oktroirana marčna ustava, Silvestrski patent, koroška deželna ustava, Dunajski književni dogovor, državni zakonik (Reichsgesetzblatt), deželni zakonik (Landesgesetzblatt), krajevni imenik, 1849, 1854, 1860, Politična uravnavna deželna komisija (Landesorganisierungskommission), oktobrska diploma (Oktoberdiplom), februarski patent (Februarpatent), deželni statut, Avstro-ogrski kompromis (Ausgleich), decembrska ustava (Dezemberverfassung), 1867, Ivan Žolger, Kranjska, Štajerska, Goriško in Gradiško, Trst.
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 929; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (10,02 MB)

3.
SODELOVANJE POLICIJE IN DRŽAVNIH TOŽILCEV PRI ODKRIVANJU IN PREGONU GOSPODARSKEGA KRIMINALA
Albin Žel, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opredeljuje gospodarski kriminal, ki je pereč problem tudi v Sloveniji. Gospodarski kriminal predstavlja kazensko-pravni problem in ogroža delovanje pravne države, mednarodno konkurenčnost države in njen gospodarski razvoj ter povečuje družbeno-socialno neenakost. V prvem delu diplomskega dela sem opredelil pojem, delitev, oblike gospodarskega kriminala ter predstavil institucije oziroma pristojne organe odkrivanja in pregona gospodarskega kriminala, hkrati sem opredelil organizacijo in vlogo policije in državnih tožilcev, ter se v nadaljevanju osredotočil na odnos med policijo in državnim tožilstvom pri odkrivanju in pregonu storilcev gospodarskega kriminala. Skozi diplomsko delo sem predstavil težave, s katerimi se pri svojem delu srečujeta policija in državno tožilstvo, ter prav tako povzel potek sodelovanje med obema organoma. Policija in državni tožilci se pri odkrivanju in pregonu gospodarskega kriminala srečujejo z vrsto ovir in pomanjkljivostmi, zato se v praksi pojavlja veliko vprašanj, ki poskušajo spremeniti dosedanjo ureditev zakona in s tem izboljšati sodelovanje med tema dvema organoma. Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin iz leta 2010, je sodelovanje med obema organoma še bolj podrobno opredelila in določila obseg nalog medsebojnega sodelovanja. Katere težave oziroma pomanjkljivosti se ob medsebojnem sodelovanju med državnimi tožilci in policijo pojavljajo, sem skušal raziskati in predstaviti v diplomskem delu.
Ključne besede: gospodarski kriminal, gospodarska kriminaliteta, policija, državni tožilec, sodelovanje, Zakon o kazenskem postopku, Kazenski zakonik, Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 531; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (286,07 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici