| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pridržanje na podlagi določil ZKP - prakseološki problemi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost [in] policijsko delo
Dejan Šučur, 2023, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo obravnava preiskovanje osumljencev kaznivih dejanj, za katere je bilo odrejeno pridržanje na podlagi določil Zakona o kazenskem postopku. Pooblastilo, ki najbolj invazivno posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, je ravno pridržanje oziroma odvzem prostosti. V teoretičnem delu diplomskega dela smo tako obravnavali pooblastilo za pridržanje na podlagi Zakona o kazenskem postopku in probleme, ki jih srečujejo policisti in policisti kriminalisti, ki so zaposleni na lokalni ravni – na policijskih postajah. Pri preiskovanju kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in storilcih oziroma osumljencih, ki so prijeti na kraju kaznivega dejanja, je ključno, da policisti in policisti kriminalisti prepoznajo vse razloge, ki so potrebni za odreditev pridržanja na podlagi Zakona o kazenskem postopku. Za to je potrebno poznavanje zakonodaje in postopkov, ki jih določajo vsi zakoni in ne samo Zakon o kazenskem postopku in Kazenski zakonik. Prav tako je pomemben člen v uspešni preiskavi kaznivega dejanja in osumljenca v predkazenskem postopku sodelovanje med policisti in policisti kriminalisti, ki so zaposleni na lokalni ravni, in okrožnimi državnimi tožilci. Problemov v praksi pri tovrstnih opravilih je veliko, vendar smo se v zaključnem delu osredotočili na dva, ki sta po našem mnenju najpogostejša in najbolj vplivata na samo odreditev pridržanja in uspešen zaključek, to je podaja kazenske ovadbe zoper pridržanega osumljenca s podajo utemeljenih razlogov za odreditev sodnega pripora, ki jim kasneje sledi preiskovani sodnik. Prvi problem je nepoznavanje zakonodaje in pooblastil, ki jih imajo policisti in policisti kriminalisti, ki so zaposleni na lokalni ravni, drugi problem pa slabše sodelovanje z okrožnimi državnimi tožilci med izvajanjem opravil med pridržanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj. V prvem delu zaključnega dela smo predstavili uradno statistiko pridržanih oseb na Policijski upravi Kranj, ki je pokazala, da se večina pridržanj, ki so odrejena na podlagi Zakona o kazenskem postopku, izvaja oziroma odredi ravno na policijskih postajah, torej na lokalni ravni. Analiza intervjuja okrožnih državnih tožilcev in skupinskega usmerjenega intervjuja policistov je pokazala, da je poznavanje zakonodaje ter postopkov sicer zadovoljivo, vendar so še možnosti za izboljšanje poznavanja zakonodaje in olajšanje postopkov. Prav tako je analiza pokazala, da je sodelovanje med okrožnimi državnimi tožilci in policisti, ki so zaposleni na lokalni ravni, razen v redkih primerih, korektno, pravočasno in kakovostno.
Ključne besede: pridržanja, Zakon o kazenskem postopku, policisti kriminalisti, kazniva dejanja, okrožni državni tožilci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.07.2023; Ogledov: 643; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (6,01 MB)

2.
"Ukinitev" instituta preiskovalnega sodnika : magistrsko delo
Marko Tanevski, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Ukinitev instituta preiskovalnega sodnika« temelji na zasnovi osnutka novo nastajajočega Zakona o kazenskem postopku ZKP-1. Razdeljena je na tri dele. Prvi del predstavlja spremembe pristojnosti tožilca in preiskovalnega sodnika v zgodovinskem razvoju kazenskega procesnega prava, temeljna načela kazenskega postopka, ki so najbolj relevantna za položaj tožilca in preiskovalnega sodnika ter pristojnosti in naloge, ki jih imata državni tožilec in preiskovalni sodnik po trenutno veljavnem Zakonu o kazenskem postopku ZKP-M. Drugi del predstavlja osnutek novega Zakona o kazenskem postopku. Predstavljeni so razlogi in povod za spremembo veljavnega Zakona o kazenskem postopku, pri čemer so izpostavljene kritike pravnikov, ki so opozarjali na to, da je trenutna zasnova Zakona o kazenskem postopku neustrezna in zastarela. V nadaljevanju so izpostavljeni razlogi za spremembo Zakona o kazenskem postopku, ki smo jih razdelili na razloge politično-družbene in pravno-sistematske narave. Vsaka sprememba Zakona pa s seboj prinese tudi posledice, ki lahko nastanejo ob sprejetju novega zakona. Te posledice smo opredelili kot pasivizacijo sodišča in aktivizacijo strank, kot ločenost preiskave med obrambo in tožilstvom, ustanovitev dokaznega prava kot garanta poštenosti postopka ter opredelitvijo zadnje posledice, ki predstavlja avtonomijo posameznika kot temeljno izhodišče novega kazenskega postopka. Nato smo v celoti predstavili osnutek novega Zakona o kazenskem postopku, ki smo ga razdelili na splošni del, preiskovalni postopek, vmesno fazo in fazo obtoževanja. V splošnem delu so predstavljene pravice oškodovanca, nov institut predobravnavnega sodnika ter določbe o pristojnosti in izločitvi. V preiskovalnem postopku smo izpostavili pristojnosti in naloge državnega tožilca, predobravnavnega tožilca in položaj obdolženca. Nato je opisana največja posebnost novega preiskovalnega postopka, to sta vmesna faza ter obtožni postopek s priznanjem krivde obdolženca. V tretjem in tako zadnjem delu magistrskega dela so z namenom primerjave opisani kazenskoprocesni postopki drugih držav s podobno ureditvijo, ki jo prinaša novela ZKP-1.
Ključne besede: kazenski postopek, državni tožilci, preiskovalni sodniki, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 06.07.2018; Ogledov: 1551; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici