| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZADOLŽEVANJE DRŽAVNEGA PRORAČUNA V SLOVENIJI
Jerneja Gjura, 2012, diplomsko delo

Opis: Večina držav, med katerimi je tudi Slovenija, se v zadnjem obdobju srečuje s problemom zadolženosti državnega proračuna. V teoretičnem delu smo predstavili zadolženost kot posledico proračunskih primanjkljajev. Ugotovili smo, da na dolg vplivajo tudi drugi dejavniki. Z osamosvojitvijo je Slovenija nekaj dolga sprejela od bivše SFRJ. Najboljše obdobje za državni dolg je bilo med letoma 2007 in 2008, ko je ta leta 2007 po večletnem naraščanju prenehal naraščati in se celo zmanjšal. Z nastopom gospodarske in finančne krize leta 2008 pa se je država začela zadolževati predvsem zaradi visokega proračunskega primanjkljaja. Delno pa tudi zaradi prikritega saniranja bank v obliki bančnih depozitov in pomoči drugim subjektom. Država se zadolžuje na domačih in tujih trgih, kjer uporablja različne instrumente. Slovenija se v zadnjih letih zadolžuje predvsem na domačem finančnem trgu. V strukturi dolga delež zunanjega dolga Slovenije pada, medtem ko delež notranjega dolga narašča. Dolg se različno opredeljuje, zaradi česar lahko prihaja do različnih in napačnih interpretacij. Pri upravljanju z zadolženostjo se uporabljata nacionalna metodologija in metodologija ESA-95. Zelo pomembno je uspešno upravljanje z dolgom in način, kako se Slovenija s tem spopada. Država si mora prizadevati, da si zagotovi čim nižje stroške upravljanja in da je čim manj izpostavljena valutnim, obrestnim in drugim tveganjem. Zadolženost smo tudi primerjali z ostalimi državami Evropske unije. Ugotovili smo, da je v primerjavi z državami članicami EU, Slovenija med manj zadolženimi državami. Zaskrbljujoči je predvsem trend zadolževanja, saj je bil ta med najhitreje rastočimi v zadnjih letih. Slovenija se bo morala premišljeno lotiti in izbrati ustrezno strategijo upravljanja z zadolženostjo v prihodnosti. Pripravljen ima načrt odplačevanja državnega dolga, pri katerem bo šlo veliko denarja za odplačevanje obresti. Nadaljnjega zadolževanje si Slovenija po nekaterih napovedih ne sme več privoščiti, saj bi to privedlo do novega naraščanja obrestnih mer in v tem primeru si lahko obetamo »grški scenarij« dolžniške krize.
Ključne besede: zadolženost, javni dolg, proračunski primanjkljaj, struktura dolga, javne finance, državni proračun
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 1534; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

2.
INFORMATIZACIJA JAVNEGA SEKTORJA IN VPLIV NA JAVNE FINANCE
Rok Tuš, 2012, diplomsko delo

Opis: Uporaba elektronskega poslovanje javnega sektorja v Sloveniji je še zmeraj zelo neizkoriščena. Kljub ponujenim e-rešitvam, se ljudje raje odločamo za osebni obisk na upravnih enotah, ministrstvih…. Zato je v prihodnosti potrebno državljanom in državljankam ter pravnim osebam ponuditi še več možnosti dostopnih preko spleta. Javni sektor lahko skoraj v celoti selimo na splet, obstajajo pa izjeme kot so zdravstvo, šolstvo… Diplomski seminar predstavlja javni sektor, informatizacijo javnega sektorja do sedaj ter možnost, kako z novimi tehnologijami in izdelanimi poslovnimi modeli pozitivno vplivati na javne finance.
Ključne besede: javni sektor, javna uprava, informatizacija, e-uprava, javne finance, državni proračun, proračun
Objavljeno: 21.12.2012; Ogledov: 1252; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (517,14 KB)

3.
ANALIZA UČINKOVITOSTI OKOLJSKE DAJATVE ZA ONESNAŽEVANJE OKOLJA ZARADI ODLAGANJA ODPADKOV
Tadeja Vrabel, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju z naslovom »Analiza učinkovitosti okoljske dajatve za onesnaženje okolja zaradi odlaganja odpadkov, je predstavljena definicija odpadka kot pojem in pomen le tega. Osrednji problem diplomskega seminarja je učinkovitost okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Vsakršne spremembe na področju okoljske politike, vplivajo na podjetja tako iz ekonomskega vidika kot tudi iz okoljskega vidika. Okoljske vidike lahko določimo na podlagi Zakona o varstvu okolja, ki vključuje načelo »povzročitelj plača. V diplomskem seminarju smo se opredelili na eno izmed okoljskih dajatev in sicer na okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih. Pravilnost upoštevanja te uredbe izvaja Carinska uprava Republike Slovenije. Zavezanec za dajatev je upravljalec odlagališča, katera je odgovorna za odlagališče odpadkov. Znesek dajatve na enoto obremenitve znaša 0,0022 eura.
Ključne besede: odpadki, odlagališče, okoljska dajatev, državni proračun, občinski proračun, financiranje.
Objavljeno: 28.10.2014; Ogledov: 564; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (861,07 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici