1. Primerjava korporativnega upravljanja družbe za upravljanje in Slovenskega državnega holdinga d. d. (SDH, d. d.) : magistrsko deloAna Novak, 2024, magistrsko delo Opis: Osrednja tema magistrske naloge je primerjava upravljanja Slovenskega državnega holdinga, d. d., z upravljanjem družbe za upravljanje, katerih opravljanje dejavnosti je usmerjeno v upravljanje tujega premoženja.
Družba za upravljanje je pravna oseba, katere primarna dejavnost je upravljanje z investicijskimi skladi. V Republiki Sloveniji je trenutno registriranih pet družb za upravljanje. Te, poleg upravljanja investicijskih skladov, izvajajo tudi druge finančne storitve. Za potrebe ureditve njihovih statusnopravnih značilnosti in upravljanja se uporablja Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3), ki predvideva dvotirni sistem upravljanja, oblikovanj z upravo in nadzornim svetom.
Slovenski državnih holding, d. d., pa velja za krovnega upravljalca državnih kapitalskih naložb, ki jih vlaga v več gospodarskih družb. Prek teh vpliva in se vključuje v različne panoge, kot so energetika, turizem in promet. Poleg upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije Slovenski državni holding, d. d., opravlja tudi druge dejavnosti in storitve, s katerimi vpliva na slovensko gospodarstvo. Delovanje in organizacijo Slovenskega državnega holdinga, d. d., podrobneje ureja Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), ki predpisuje tudi dvotirni sistem upravljanja, sestavljen iz uprave in nadzornega sveta.
Magistrska naloga se deli na tri dele.
V prvem delu se predstavi in uvrsti investicijske sklade in družbe za upravljanje v finančni sistem. Za lažjo predstavitev in uvrstitev se obravnavano primerja tudi s pomočjo pravnih aktov, kot so direktive in ZGD-1.
Drugi del se osredotoča na predstavitev korporativnega upravljanja družb za upravljanje in Slovenskega državnega holdinga, d. d. Pri tem se korporativno upravljanje obeh družb podrobno obravnava in primerja s splošno ureditvijo upravljanja, določeno z določbami zakona ZGD-1.
Tretji del pa se osredotoča na primerjavo elementov korporativnega upravljanja obravnavanih družb.
Korporativno upravljanje je zelo široko področje, zato se v drugem in tretjem delu magistrske naloge osredotoča predvsem na pravno ureditev sistemov upravljanja in upravljalnih organov, kot sta uprava in nadzorni svet. Pri tem se, poleg primerjave zakonskih aktov, k obravnavi uvršča tudi druge pravne akte, kot so kodeksi, politike in pravilniki.
V zadnjem delu magistrske naloge se ugotavlja, da je primerjava obravnavanih družb smiselna. Ugotovitve se nanašajo predvsem na pomen in vpliv določb zakona ZGD-1. Ta zakon predstavlja podlago tako za specialne zakone, namenjene organizaciji in poslovanju obravnavanih družb, kot tudi za ureditev drugih področij korporativnega upravljanja. Izpostavlja pa se tudi določene razlike, ki se odražajo v opredelitvi in organizacij področij, prilagojenih naravi obravnavanih družb (npr.: organizacija posvetovalnih organov in pooblaščenih oseb).
Ključne besede: korporativno upravljanje, družba za upravljanje, Slovenski državni holding, d. d., dvotirni sistem upravljanja, uprava, nadzorni svet, upravljalni organi, organi vodenja in nadzora.
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 200; Prenosov: 50
 Celotno besedilo (1,83 MB) |
2. Detektivska dejavnost kot alternativa in dopolnitev državnim organom : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMateja Artič Slemenšek, 2019, diplomsko delo Opis: Povzetek
Detektivska dejavnost v Slovenije je v primerjavi s svetom mlada dejavnost. Gre za regulirano gospodarsko dejavnost, ki deluje po Zakonu o detektivski dejavnosti. Prvi zakon o detektivski dejavnosti je bil sprejet leta 1994, prenovljen je bil leta 2011. Zakonu o detektivski dejavnosti (ZDD-1) iz leta 2011 v 26. členu omogoča detektivom uporabo detektivskih upravičenj, je pa od vsakega posameznega detektiva odvisno, v kolikšni meri bo upravičenja uporabil v praksi.
Na področjih, na katerih sedaj delujejo izključno državni organi, bi lahko detektivi odigrali pomembno vlogo, in s tem postali odlična alternativa in dopolnitev le teh, saj so detektivi osebe z visokošolsko izobrazbo, varnostno preverjene in zaupanja vredne osebe, ki imajo opravljeno detektivsko licenco, katero jim podeli Detektivska zbornica Slovenije. Dodatna usposabljanja oziroma specializacija pa bi jim omogočala sodelovanja z državnimi organi na področju varnosti, nadzora, sodelovanja s skupnostjo, ozaveščanju državljanov, predvsem mladih glede pasti, ki jih prinašajo nove oblike kriminala…
Policija je tista, ki v največji meri skrbi za varnost državljanov, naraščajoča bagatelna kaziva dejanja, pomanjkanje kadra pa so posledica, da policija kazniva dejanja preiskuje počasi, nekvalitetno ali pa sploh ne. Pomembno vlogo bi detektivi lahko odigrali pri zbiranju dokaznega gradiva v predkazenskem in kazenskem postopku, kar jim ZDD-1 v 26. členu tudi omogoča. Z uvedbo koncesije za detektivsko dejavnost bi policija del nalog, ki se preganjajo po uradni dolžnosti prepustila detektivom, s tem bi preiskanost kaznivih dejanj postala boljša in hitrejša.
Za hitrejše in učinkovitejše sodelovanje z državnimi organi je pomembno tudi poznavanje detektivske dejavnosti med prebivalci Republike Slovenije, zato smo v empiričnem delu naloge z anketo ugotavljali kakšno je poznavanje detektivske dejavnosti pri nas in ali jo enačijo z delom policije. Na podlagi raziskave ugotavljamo, da je poznavanje detektivske dejavnosti slabo, da jo ljudje enačijo z delom policije, za kar so vsekakor pripomogle mnoge filmske in knjižne uspešnice. Ključnega pomena pri samem razvoju detektivske dejavnosti je tudi približati detektivsko dejavnost ljudem, jih izobraziti, saj bo le tako detektivska dejavnost lahko postala uspešna alternativa in dopolnitev državnim organom.
Ključne besede: diplomske naloge, detektiv, detektivska dejavnost, državni organi, zakon
Objavljeno v DKUM: 02.10.2019; Ogledov: 1089; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,04 MB) |
3. Nasilje nad ženskami, vloga državnih organov in pravni postopek : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloUrška Repnik, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi obravnavamo nasilje nad ženskami kot posledico nasilja v družini oziroma v partnerskem odnosu. Bistvo naloge je raziskati razkorak med obstoječo zakonodajo in prakso ter ugotoviti, kako je ženska kot žrtev zaščitena. Porajajo se nam vprašanja: ali je zakonodaja zasnovana tako, da nas lahko popolnoma zaščiti pred povzročitelji nasilja, ali je ustvarjena za beneficijo žrtve in ali obstajajo napake v postopkih, zaradi katerih lahko žrtev konča tragično. Obstaja veliko število aktov, katerih namen je zaščititi ženske pred nasiljem. V nalogi smo utemeljili najobsežnejši obstoječi mednarodni akt, ki določa oz. nalaga državam pogodbenicam obveznosti za preprečevanje nasilja nad ženskami, Istanbulsko konvencijo. Ta dokument si med drugim prizadeva spremeniti tako razmišljanje moških kot tudi žensk, ki še niso presegli močno zakoreninjenega prepričanja o neenakovrednem položaju spolov v družbi. Konvencija označuje nasilje nad ženskami kot kršitev človekovih pravic in predstavlja nov mejnik evropskih in zato tudi slovenskih standardov na področju nasilja nad ženskami. Da bi potrdili naše teoretične ugotovitve, smo v praktičnem delu naloge intervjuvala subjekta, ki sta neposredno povezana z nasiljem nad ženskami. Tako smo intervjuja opravili z žrtvijo nasilja, ki ima izkušnje tako s samim dejanjem nasilja kot tudi s celotnim pravnim postopkom, ki mu je sledil, ter z regijsko koordinatorko za obravnavo nasilja na centru za socialno delo. Zanimalo nas je, ali je medinstitucionalni pristop državnih organov in nevladnih institucij ključen za zmanjšanje nasilja, ali sodelovanje med organi deluje v praksi, ali je zakonodaja na področju nasilja nad ženskami v Sloveniji tako dorečena, da zagotavlja uspešno in urgentno reševanje postopkov, in ali je ženska kot žrtev nasilja v predkazenskem in kazenskem postopku popolnoma varna pred povzročiteljem. Vsak od sodelujočih ima v postopku ključno vlogo pri izidu in nenazadnje varnosti žrtve nasilja, pa naj bo to sama žrtev, policist, delavka centra za socialno delo, tožilec ali sodnik, saj ima lahko vsaka napaka, do katere pride v postopku, za žrtev tragične poledice.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilje nad ženskami, zakonodaja, pravni postopek, državni organi, ukrepi
Objavljeno v DKUM: 11.12.2018; Ogledov: 1829; Prenosov: 253
Celotno besedilo (472,92 KB) |
4. MANAGERSKI VIDIKI KADROVANJA V LUKI KOPER D. D.Milovanka Šilec, 2015, magistrsko delo Opis: Nemalo strokovnjakov in laično javnost popade apatično razpoloženje, ko je govora o uspešnosti slovenskega gospodarstva in podjetij. Vzrokov te apatičnosti ni mogoče iskati le v svetovni finančni krizi, ki je poleg Amerike, t. i. velesile, prizadela skoraj vse evropske države, izvzeta ni (bila) niti Slovenija. Torišče današnjega pesimističnega stanja ima izvor tudi v Sloveniji, torej v domačem gospodarstvu, v naših podjetjih, politiki ipd.
Še pred nekaj meseci smo bili oz. smo ponovno priča državni negotovosti in vsakodnevnim napovedim uresničitve različnih scenarijev, kot so padec Vlade Republike Slovenije, bančni stresni testi in zlorabe iz dokapitalizacij bank, krčenje plač in omejevanje pravic delavcem, formiranje slabe banke, odpuščanje delavcev zaradi prodaje gospodarskih družb v državni lasti, dvig brezposelnosti itd. Ob vsem tem si nemalo ljudi postavlja vprašanje, ali slovenska skupnost ne premore dovolj strokovno usposobljenih posameznikov, ki bi uspešno in učinkovito vodili državo in gospodarske družbe v državni lasti. Mnogi se sprašujemo, kje je oz. ali je bila etika, pri čemer imamo v mislih etiko v najsplošnejšem pomenu, torej tisto, ki posameznika in družbo usmerja v sožitje, tj. v skupno dobro, v blaginjo skupnosti.
Dejstvo je, da morajo odgovornost za takšno klimo skupnosti oz. stanje v določeni meri prevzeti tudi gospodarske družbe oz. tisti, ki imajo odločilen vpliv, tj. management, skupaj z lastniki oz. člani nadzornih svetov, ki skupaj sprejemajo odločitve o zaposljivosti ljudi, njihovih pravicah in učinkovitem razvoju same gospodarske družbe. Gospodarska družba ima znaten vpliv na državo, na bruto družben proizvod s svojo proizvodnjo, z davki, s prispevki in z zaposljivostjo državljanov ter na sam razvoj, na katerega vpliva zlasti z inovativnostjo, infrastrukturo ipd.
Strokovnemu ravnanju vodstev v slovenskih gospodarskih družbah, predvsem v dejavnostih bančništva, financ oz. energetike, torej prav v gospodarskih družbah v državni lasti, oporekajo številni strokovnjaki. Nekdanji guverner banke Slovenije je v ta namen javno izpostavil, da so zasebne gospodarske družbe v primerjavi z javnimi bolj etične oz. imajo višje etične standarde. Tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije priznava, da je v Sloveniji etično delovanje vodilnih v gospodarskih družbah na nekoliko nižji ravni, ob tem pa prevzema tudi soodgovornost za takšno stanje, saj priznava, da Gospodarska zbornica Slovenije ni pravočasno prepoznala »negativnega« ravnanja vodilnih managerjev (Hribar Milič v Čeh 2013).
Ne glede na »de iure de facto status«, tj. položaj oz. funkcijo, ki jo imajo člani organov, tj. managerji in člani nadzornih svetov v družbi, se morajo ti prvenstveno zavedati, da njihovo delovanje ni izključno v korist lastnika, temveč v korist vseh udeležencev, ki stopajo v stik z gospodarsko družbo.
Ne le poslovni svet, temveč celotno človeštvo bi se moralo poenotiti ob vprašanju univerzalnega etosa, ki naj bi zagotovil osnovne etične standarde, saj je to edini način prebroditve krize sodobne civilizacije.
Etičnost je tista razsežnost človekove zavesti, po kateri človek postaja humano bitje, torej je etično ravnanje tisto, ki skupnost kot humano šele vzpostavlja. Nosilec etične zavesti je oseba, torej posameznik, in prav od njegove moralne drže je odvisna humanost življenja. Etično zavest posameznik oblikuje v odnosu z drugim in v tem sodelovanju izraža moralno ravnanje, saj je človek soodnosno bitje (Kovačič Peršin 2012).
Ključne besede: delniška družba in družba v državni lasti, organi delniške družbe, upravljanje družb v državni lasti, izbira kadrov, poslovna etika, Luka Koper, d. d.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2015; Ogledov: 2773; Prenosov: 251
Celotno besedilo (2,63 MB) |
5. Uporaba in učinkovanje direktiv s področja varstva okolja v upravnih in sodnih postopkihRajko Knez, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek analizira pravila o neposrednem učinku, neposredni uporabnosti in konsistentni razlagi, ki se uporabljajo na področju direktiv, ki urejajo varstvo okolja v EU. Analizira tudi, zakaj je potrebno omenjena pravila uporabljati po uradni dolžnosti in da je slednje dolžnost tako sodišč kot državnih organov. Področje varstva okolja je urejeno predvsem z direktivami, ki pa stremijo k varstvu okolja v javnem interesu. To je značilnost, ki vpliva na razumevanje neposrednega učinka, kajti pravica posameznika ni v ospredju in to postavlja pod vprašaj neposredni učinek. Ne glede na to, ni znatnih odstopanj od splošnih pravil glede neposrednega učinka. Dodatno avtor pojasnjuje, da je uporaba teh pravil po uradni dolžnosti ne samo dolžnost, ampak velikokrat tudi pomembna pomoč.
Ključne besede: pravo Evropske skupnosti, varstvo okolja, neposredni učinek, neposredna uporaba, uradna dolžnost, državni organi
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2317; Prenosov: 97
 Povezava na celotno besedilo |
6. STAVKA V JAVNEM SEKTORJUSabina Krancelbinder Krapež, 2013, diplomsko delo Opis: Stavka je organizirana ustavitev dela kot poostrena oblika kolektivnega boja delavcev za njihove pravice ali cilje, ko pogajanja niso več uspešna. V našem pravu imamo od vseh oblik industrijskih akcij opredeljeno le stavko, ki je po določbi prvega odstavka 1. čl. ZStk »organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela«. Organizacija, vodenje ali udeležba v stavki, ob upoštevanju vseh zakonskih zahtev, za delavce ne pomeni kršitve delovne obveznosti, ne sme biti podlaga za disciplinski ali odškodninski postopek in tudi ne sme biti razlog za prenehanje delovnega razmerja. Države in delodajalci sprva niso priznavali delavcem pravice do stavke, nato pa je do priznavanja pravice s časoma prišlo, vendar je vse do danes pravica do stavke zaradi splošnih interesov v primeru nekaterih poklicev omejena (državni uslužbenci, rudarji, železničarji,…). Omejitve pravice do stavke delavcev v državnih organih kot tudi omejitve pravice do stavke delavcev v javnih službah so urejene v ZStk in tudi drugih zakonih. Delavci v državnih organih lahko po zakonu uresničujejo pravico do stavke pod pogojem, da z njo ni bistveno ogroženo uresničevanje funkcije državnih organov in organizacij. Zaradi tega je potrebno s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom določiti dela in naloge, ki se morejo kot bistvene za uresničevanje funkcij teh organov in organizacij opravljati tudi med stavko. Velja sedemdnevni rok za napoved stavke. Pogoji, pod katerimi se lahko uresničuje pravica do stavke v vojski in policiji, zakon napotuje na ureditev v drugih zakonih (ZPol, ZObr-UPB-1, itd.). Delavci, zaposleni v negospodarskih dejavnostih, to so tisti, ki opravljajo javne službe, kot so na primer dejavnosti v železniškem prometu, pošti, javnem prevozu, ladijskem prevozu, komunali, zdravstvu, šolstvu imajo določene omejitve v zvezi z izvrševanjem pravice do stavke. V javnih službah je potrebno stavko napovedati deset dni pred njenim začetkom.
Ključne besede: Stavka, pravica do stavke, zakonitost stavke, omejenost stavke, pogoji za »zakonito stavko«, državni organi, javne službe, javni sektor.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2013; Ogledov: 4105; Prenosov: 477
Celotno besedilo (800,77 KB) |
7. |
8. Komunikacija in vodenje v Upravni enoti Ruše : diplomsko deloIgor Jug, 2006, diplomsko delo Ključne besede: javna uprava, upravna dejavnost, občine, komuniciranje, organizacijske strukture, operativni plani, karakteristike, državna uprava, predstava, Slovenija, kadri, teamsko delo, zaposlenost, vedenje, motiviranje, reševanje problemov, uporaba človeških zmogljivosti, poslovni razgovori, delovno mesto, naloge, organiziranost, cilj, uporabniki, potrebe, državni organi, vodenje, uspešnost poslovanja, učinkovitost, javne službe, lokalna uprava, lokalna samouprava
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2232; Prenosov: 91
Celotno besedilo (437,05 KB) |
9. Elektronsko poslovanje proračunskih uporabnikov v Upravi Republike Slovenije za javna plačila : diplomsko deloNataša Cerkvenik, 2007, diplomsko delo Ključne besede: elektronsko poslovanje, informacijski sistemi, informacijska tehnologija, državna uprava, javna uprava, plačilni sistemi, plačilni instrumenti, računalniške mreže, informatika, poslovanje, storitve, registri, proračuni, uporabniki, dokumenti, uprava, državni organi, javne službe, upravna dejavnost, plačila, AOP, obdelava podatkov, baze podatkov, uporaba računalnika, podpora, procesna tehnika, prenos podatkov, prenosni sistemi, struktura, Slovenija, varstvo podatkov, varnost
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1899; Prenosov: 52
Celotno besedilo (759,00 KB) |
10. Načrt komuniciranja občine Laško z občani : diplomsko deloMojca Medved Bevk, 2007, diplomsko delo Ključne besede: občine, javna uprava, upravna dejavnost, komuniciranje, planiranje, aktivnosti, organizacijske strukture, operativni plani, karakteristike, državna uprava, predstava, Slovenija, kadri, zaposlenost, vedenje, odnosi z javnostjo, reševanje problemov, poslovni razgovori, delovno mesto, naloge, organiziranost, cilj, uporabniki, potrebe, državni organi, uspešnost poslovanja, učinkovitost, javne službe, lokalna uprava, lokalna samouprava
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1712; Prenosov: 75
Celotno besedilo (375,23 KB) |
