| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Detektivska dejavnost kot alternativa in dopolnitev državnim organom
Mateja Artič Slemenšek, 2019, diplomsko delo

Opis: Povzetek Detektivska dejavnost v Slovenije je v primerjavi s svetom mlada dejavnost. Gre za regulirano gospodarsko dejavnost, ki deluje po Zakonu o detektivski dejavnosti. Prvi zakon o detektivski dejavnosti je bil sprejet leta 1994, prenovljen je bil leta 2011. Zakonu o detektivski dejavnosti (ZDD-1) iz leta 2011 v 26. členu omogoča detektivom uporabo detektivskih upravičenj, je pa od vsakega posameznega detektiva odvisno, v kolikšni meri bo upravičenja uporabil v praksi. Na področjih, na katerih sedaj delujejo izključno državni organi, bi lahko detektivi odigrali pomembno vlogo, in s tem postali odlična alternativa in dopolnitev le teh, saj so detektivi osebe z visokošolsko izobrazbo, varnostno preverjene in zaupanja vredne osebe, ki imajo opravljeno detektivsko licenco, katero jim podeli Detektivska zbornica Slovenije. Dodatna usposabljanja oziroma specializacija pa bi jim omogočala sodelovanja z državnimi organi na področju varnosti, nadzora, sodelovanja s skupnostjo, ozaveščanju državljanov, predvsem mladih glede pasti, ki jih prinašajo nove oblike kriminala… Policija je tista, ki v največji meri skrbi za varnost državljanov, naraščajoča bagatelna kaziva dejanja, pomanjkanje kadra pa so posledica, da policija kazniva dejanja preiskuje počasi, nekvalitetno ali pa sploh ne. Pomembno vlogo bi detektivi lahko odigrali pri zbiranju dokaznega gradiva v predkazenskem in kazenskem postopku, kar jim ZDD-1 v 26. členu tudi omogoča. Z uvedbo koncesije za detektivsko dejavnost bi policija del nalog, ki se preganjajo po uradni dolžnosti prepustila detektivom, s tem bi preiskanost kaznivih dejanj postala boljša in hitrejša. Za hitrejše in učinkovitejše sodelovanje z državnimi organi je pomembno tudi poznavanje detektivske dejavnosti med prebivalci Republike Slovenije, zato smo v empiričnem delu naloge z anketo ugotavljali kakšno je poznavanje detektivske dejavnosti pri nas in ali jo enačijo z delom policije. Na podlagi raziskave ugotavljamo, da je poznavanje detektivske dejavnosti slabo, da jo ljudje enačijo z delom policije, za kar so vsekakor pripomogle mnoge filmske in knjižne uspešnice. Ključnega pomena pri samem razvoju detektivske dejavnosti je tudi približati detektivsko dejavnost ljudem, jih izobraziti, saj bo le tako detektivska dejavnost lahko postala uspešna alternativa in dopolnitev državnim organom.
Ključne besede: diplomske naloge, detektiv, detektivska dejavnost, državni organi, zakon
Objavljeno: 02.10.2019; Ogledov: 436; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
Nasilje nad ženskami, vloga državnih organov in pravni postopek
Urška Repnik, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo nasilje nad ženskami kot posledico nasilja v družini oziroma v partnerskem odnosu. Bistvo naloge je raziskati razkorak med obstoječo zakonodajo in prakso ter ugotoviti, kako je ženska kot žrtev zaščitena. Porajajo se nam vprašanja: ali je zakonodaja zasnovana tako, da nas lahko popolnoma zaščiti pred povzročitelji nasilja, ali je ustvarjena za beneficijo žrtve in ali obstajajo napake v postopkih, zaradi katerih lahko žrtev konča tragično. Obstaja veliko število aktov, katerih namen je zaščititi ženske pred nasiljem. V nalogi smo utemeljili najobsežnejši obstoječi mednarodni akt, ki določa oz. nalaga državam pogodbenicam obveznosti za preprečevanje nasilja nad ženskami, Istanbulsko konvencijo. Ta dokument si med drugim prizadeva spremeniti tako razmišljanje moških kot tudi žensk, ki še niso presegli močno zakoreninjenega prepričanja o neenakovrednem položaju spolov v družbi. Konvencija označuje nasilje nad ženskami kot kršitev človekovih pravic in predstavlja nov mejnik evropskih in zato tudi slovenskih standardov na področju nasilja nad ženskami. Da bi potrdili naše teoretične ugotovitve, smo v praktičnem delu naloge intervjuvala subjekta, ki sta neposredno povezana z nasiljem nad ženskami. Tako smo intervjuja opravili z žrtvijo nasilja, ki ima izkušnje tako s samim dejanjem nasilja kot tudi s celotnim pravnim postopkom, ki mu je sledil, ter z regijsko koordinatorko za obravnavo nasilja na centru za socialno delo. Zanimalo nas je, ali je medinstitucionalni pristop državnih organov in nevladnih institucij ključen za zmanjšanje nasilja, ali sodelovanje med organi deluje v praksi, ali je zakonodaja na področju nasilja nad ženskami v Sloveniji tako dorečena, da zagotavlja uspešno in urgentno reševanje postopkov, in ali je ženska kot žrtev nasilja v predkazenskem in kazenskem postopku popolnoma varna pred povzročiteljem. Vsak od sodelujočih ima v postopku ključno vlogo pri izidu in nenazadnje varnosti žrtve nasilja, pa naj bo to sama žrtev, policist, delavka centra za socialno delo, tožilec ali sodnik, saj ima lahko vsaka napaka, do katere pride v postopku, za žrtev tragične poledice.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilje nad ženskami, zakonodaja, pravni postopek, državni organi, ukrepi
Objavljeno: 11.12.2018; Ogledov: 996; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (472,92 KB)

3.
MANAGERSKI VIDIKI KADROVANJA V LUKI KOPER D. D.
Milovanka Šilec, 2015, magistrsko delo

Opis: Nemalo strokovnjakov in laično javnost popade apatično razpoloženje, ko je govora o uspešnosti slovenskega gospodarstva in podjetij. Vzrokov te apatičnosti ni mogoče iskati le v svetovni finančni krizi, ki je poleg Amerike, t. i. velesile, prizadela skoraj vse evropske države, izvzeta ni (bila) niti Slovenija. Torišče današnjega pesimističnega stanja ima izvor tudi v Sloveniji, torej v domačem gospodarstvu, v naših podjetjih, politiki ipd. Še pred nekaj meseci smo bili oz. smo ponovno priča državni negotovosti in vsakodnevnim napovedim uresničitve različnih scenarijev, kot so padec Vlade Republike Slovenije, bančni stresni testi in zlorabe iz dokapitalizacij bank, krčenje plač in omejevanje pravic delavcem, formiranje slabe banke, odpuščanje delavcev zaradi prodaje gospodarskih družb v državni lasti, dvig brezposelnosti itd. Ob vsem tem si nemalo ljudi postavlja vprašanje, ali slovenska skupnost ne premore dovolj strokovno usposobljenih posameznikov, ki bi uspešno in učinkovito vodili državo in gospodarske družbe v državni lasti. Mnogi se sprašujemo, kje je oz. ali je bila etika, pri čemer imamo v mislih etiko v najsplošnejšem pomenu, torej tisto, ki posameznika in družbo usmerja v sožitje, tj. v skupno dobro, v blaginjo skupnosti. Dejstvo je, da morajo odgovornost za takšno klimo skupnosti oz. stanje v določeni meri prevzeti tudi gospodarske družbe oz. tisti, ki imajo odločilen vpliv, tj. management, skupaj z lastniki oz. člani nadzornih svetov, ki skupaj sprejemajo odločitve o zaposljivosti ljudi, njihovih pravicah in učinkovitem razvoju same gospodarske družbe. Gospodarska družba ima znaten vpliv na državo, na bruto družben proizvod s svojo proizvodnjo, z davki, s prispevki in z zaposljivostjo državljanov ter na sam razvoj, na katerega vpliva zlasti z inovativnostjo, infrastrukturo ipd. Strokovnemu ravnanju vodstev v slovenskih gospodarskih družbah, predvsem v dejavnostih bančništva, financ oz. energetike, torej prav v gospodarskih družbah v državni lasti, oporekajo številni strokovnjaki. Nekdanji guverner banke Slovenije je v ta namen javno izpostavil, da so zasebne gospodarske družbe v primerjavi z javnimi bolj etične oz. imajo višje etične standarde. Tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije priznava, da je v Sloveniji etično delovanje vodilnih v gospodarskih družbah na nekoliko nižji ravni, ob tem pa prevzema tudi soodgovornost za takšno stanje, saj priznava, da Gospodarska zbornica Slovenije ni pravočasno prepoznala »negativnega« ravnanja vodilnih managerjev (Hribar Milič v Čeh 2013). Ne glede na »de iure de facto status«, tj. položaj oz. funkcijo, ki jo imajo člani organov, tj. managerji in člani nadzornih svetov v družbi, se morajo ti prvenstveno zavedati, da njihovo delovanje ni izključno v korist lastnika, temveč v korist vseh udeležencev, ki stopajo v stik z gospodarsko družbo. Ne le poslovni svet, temveč celotno človeštvo bi se moralo poenotiti ob vprašanju univerzalnega etosa, ki naj bi zagotovil osnovne etične standarde, saj je to edini način prebroditve krize sodobne civilizacije. Etičnost je tista razsežnost človekove zavesti, po kateri človek postaja humano bitje, torej je etično ravnanje tisto, ki skupnost kot humano šele vzpostavlja. Nosilec etične zavesti je oseba, torej posameznik, in prav od njegove moralne drže je odvisna humanost življenja. Etično zavest posameznik oblikuje v odnosu z drugim in v tem sodelovanju izraža moralno ravnanje, saj je človek soodnosno bitje (Kovačič Peršin 2012).
Ključne besede: delniška družba in družba v državni lasti, organi delniške družbe, upravljanje družb v državni lasti, izbira kadrov, poslovna etika, Luka Koper, d. d.
Objavljeno: 24.08.2015; Ogledov: 1863; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

4.
Uporaba in učinkovanje direktiv s področja varstva okolja v upravnih in sodnih postopkih
Rajko Knez, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek analizira pravila o neposrednem učinku, neposredni uporabnosti in konsistentni razlagi, ki se uporabljajo na področju direktiv, ki urejajo varstvo okolja v EU. Analizira tudi, zakaj je potrebno omenjena pravila uporabljati po uradni dolžnosti in da je slednje dolžnost tako sodišč kot državnih organov. Področje varstva okolja je urejeno predvsem z direktivami, ki pa stremijo k varstvu okolja v javnem interesu. To je značilnost, ki vpliva na razumevanje neposrednega učinka, kajti pravica posameznika ni v ospredju in to postavlja pod vprašaj neposredni učinek. Ne glede na to, ni znatnih odstopanj od splošnih pravil glede neposrednega učinka. Dodatno avtor pojasnjuje, da je uporaba teh pravil po uradni dolžnosti ne samo dolžnost, ampak velikokrat tudi pomembna pomoč.
Ključne besede: pravo Evropske skupnosti, varstvo okolja, neposredni učinek, neposredna uporaba, uradna dolžnost, državni organi
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1354; Prenosov: 67
URL Povezava na celotno besedilo

5.
STAVKA V JAVNEM SEKTORJU
Sabina Krancelbinder Krapež, 2013, diplomsko delo

Opis: Stavka je organizirana ustavitev dela kot poostrena oblika kolektivnega boja delavcev za njihove pravice ali cilje, ko pogajanja niso več uspešna. V našem pravu imamo od vseh oblik industrijskih akcij opredeljeno le stavko, ki je po določbi prvega odstavka 1. čl. ZStk »organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela«. Organizacija, vodenje ali udeležba v stavki, ob upoštevanju vseh zakonskih zahtev, za delavce ne pomeni kršitve delovne obveznosti, ne sme biti podlaga za disciplinski ali odškodninski postopek in tudi ne sme biti razlog za prenehanje delovnega razmerja. Države in delodajalci sprva niso priznavali delavcem pravice do stavke, nato pa je do priznavanja pravice s časoma prišlo, vendar je vse do danes pravica do stavke zaradi splošnih interesov v primeru nekaterih poklicev omejena (državni uslužbenci, rudarji, železničarji,…). Omejitve pravice do stavke delavcev v državnih organih kot tudi omejitve pravice do stavke delavcev v javnih službah so urejene v ZStk in tudi drugih zakonih. Delavci v državnih organih lahko po zakonu uresničujejo pravico do stavke pod pogojem, da z njo ni bistveno ogroženo uresničevanje funkcije državnih organov in organizacij. Zaradi tega je potrebno s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom določiti dela in naloge, ki se morejo kot bistvene za uresničevanje funkcij teh organov in organizacij opravljati tudi med stavko. Velja sedemdnevni rok za napoved stavke. Pogoji, pod katerimi se lahko uresničuje pravica do stavke v vojski in policiji, zakon napotuje na ureditev v drugih zakonih (ZPol, ZObr-UPB-1, itd.). Delavci, zaposleni v negospodarskih dejavnostih, to so tisti, ki opravljajo javne službe, kot so na primer dejavnosti v železniškem prometu, pošti, javnem prevozu, ladijskem prevozu, komunali, zdravstvu, šolstvu imajo določene omejitve v zvezi z izvrševanjem pravice do stavke. V javnih službah je potrebno stavko napovedati deset dni pred njenim začetkom.
Ključne besede: Stavka, pravica do stavke, zakonitost stavke, omejenost stavke, pogoji za »zakonito stavko«, državni organi, javne službe, javni sektor.
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 3235; Prenosov: 413
.pdf Celotno besedilo (800,77 KB)

6.
Zagotavljanje industrijske varnosti
Aleš Kotnik, 2008, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: industrijska varnost, mednarodna industrijska varnost, varovanje tajnih podatkov, državni organi, zakonodaja
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1782; Prenosov: 93
URL Povezava na celotno besedilo

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici