| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Fiskalna konsolidacija in gospodarska rast
Nina Cafuta, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv fiskalne konsolidacije na gospodarsko rast. Po izbruhu svetovne finančne krize v letu 2008 je evroobmočje doživelo močan gospodarski udarec, ki je pripeljal do obsežnih državnih intervencij, povečanja javnih dolgov in fiskalnih primanjkljajev. Fiskalna konsolidacija, ki se nanaša na prizadevanje vlad, da bi zmanjšale svoje proračunske primanjkljaje in stabilizirale javni dolg, je postala ključna agenda za mnoge članice evroobmočja. Nekatere ključne ukrepe, ki so jih države evroobmočja sprejele, so vključevale povečanje davkov, s čimer so želele pridobiti dodatne proračunske prihodke, vendar so višji davki v mnogih primerih zavirali investicije in zasebno potrošnjo, kar je negativno vplivalo na gospodarsko rast. Vzporedno so mnoge države zmanjšale vladne izdatke, vključno z omejitvami v socialnih programih in javnih investicijah. Čeprav so takšni ukrepi pripomogli k zmanjšanju proračunskih primanjkljajev, so v kratkoročnem obdobju pogosto zavirali gospodarsko rast zaradi izpada agregatnega povpraševanja. Dodatno breme relativno večjega javnega dolga je povečalo obrestna bremena in pritisnilo na vladne proračune, kar je sprožilo še večje potrebe po fiskalni disciplini. Države so se posledično znašle v začaranem krogu. Vzporedno z ukrepi za zmanjšanje proračunskih primanjkljajev so se vlade soočale z dejstvom, da so fiskalni multiplikatorji v času gospodarske krize višji od konvencionalnih ocen. To je pomenilo, da so bile reakcije na fiskalno prilagajanje pogosto močnejše in škodljivejše za gospodarsko rast.
Ključne besede: fiskalna konsolidacija, gospodarska rast, davki, državni izdatki, javni dolg, multiplikator.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 325; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

2.
ZGODOVINA DRŽAVNIH BANKROTOV: VZROKI IN POSLEDICE
Marko Gril, 2016, diplomsko delo

Opis: Bankroti suverenih držav so stari, kot je staro državno zadolževanje samo. Skozi dolgo zgodovino je bilo nešteto državnih bankrotov, nekateri so bili bolj znani in očitni, nekateri bolj prikriti in pozabljeni. Zakaj in kako države bankrotirajo, je pomembno vprašanje, iz katerega se lahko veliko naučimo za preprečitev prihodnjih državnih bankrotov. To diplomsko delo predstavlja zgodovinski pregled in kontekst državnih bankrotov, od antike do srednjega veka in naprej skozi prvo obdobje finančne globalizacije do velike depresije 30-ih let 20. stoletja. V drugem delu predstavljamo dolžniške krize in bankrote v zadnjih desetletjih 20. stoletja ter zadnje najpomembnejše determinante, ki vodijo do bankrotov držav. Naša najpomembnejša ugotovitev je, da število državnih bankrotov močneje naraste v času večje motnje oziroma krize finančnega sistema na globalni ravni. Še posebej so ranljive tiste države, ki imajo šibke ekonomske temelje in nestabilno politično okolje, kar je predvsem značilno za države v razvoju.
Ključne besede: državni bankrot, dolg, finančna kriza, prestrukturiranje, kapitalski tokovi.
Objavljeno v DKUM: 26.08.2016; Ogledov: 904; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
POSEGANJE NA NARAVNE VIRE ZARADI EKONOMSKE (FINANČNE) ODVISNOSTI DRŽAVE
Sonja Radić, 2014, diplomsko delo

Opis: Skupne dobrine človeštva in njihova dostopnost do dobrin, s katerimi človeštvo zadovoljuje svoje potrebe je neločljivo povezano z vprašanjem njihovega lastništva in odgovornosti zanje. V prvem odstavku 19. členu Stvarnega zakonika je zapisano, da je javno dobro stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splošna raba). Ta odstavek si ljudje razlagajo po svoje in v njem vidijo le koristi, ki jim pripradajo in nikakor ne tudi obveznosti. Čeprav zakon omogoča uporabo javnega dobra vsakomur, pod enakimi pogoji, ne smemo pozabiti, da smo omejeni z zakoni narave. Pretirana uporaba in brezskrbno ravnanje nas lahko pripelje do izgube, katero škodo bomo občutili šele kasneje. Pomembno je, da se do javnega dobra obnašamo kot do svoje lastnine, da z njim ravnamo bolj skrbno in ga previdno uporabljamo. Stari Rimljani so poznali tri vrste lastnine: res privatae (privatna lastnina), res publicae (javne stavbe, ceste in podobno) in res communes (darovi narave, ki pripadajo vsem). Prvi dve lastnini poznamo še danes, medtem ko smo na tretjo že skoraj pozabili in jo vse bolj zanemarjamo, uničujemo in brezobzirno izkoriščamo. Izkoriščanju so podvrženi predvsem tisti naravni viri, ki omogočajo ustvaranje dobička. Venadar se prav zaradi dobička, veliko zasebnikov zanima za nemoten dostop uporabe teh naravnih virov in prilastitev dobička. Ker je dobiček njihov edini cilj, se ponavadi dajatve za surovino naravnega vira povečajo in s tem lahko povečujejo revščino v državi, če si lokalno prebivalstvo teh dajatev ne more privoščiti. Največji problemi so predvsem z vodo, ki predstavlja osnovi vir za preživetje in je v nekaterih državah še vedno problem njene dostopnosti. Izkoriščanje in poseganje na naravne vire mora biti čim bolj pametno in preudarno, saj poznamo tudi neobnovljive naravne vire in njihovo uničenje bi lahko povzročilo veliko škodo vsem živim bitjem (ne samo ljudem).
Ključne besede: Naravni viri, državni dolg, vojna za vire, okoljski kapital.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2014; Ogledov: 1396; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (815,37 KB)

4.
VREDNOTENJE FINANČNIH DERIVATOV
Miha Škof, 2013, diplomsko delo

Opis: Izračun dobička ali izgube pri finančnih derivatih.
Ključne besede: vrednost denarja, državni dolg, valuta, inflacija, devalvacija, delnice, terminske pogodbe, opcije.
Objavljeno v DKUM: 16.10.2013; Ogledov: 1154; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (754,34 KB)

5.
ZADOLŽEVANJE DRŽAVNEGA PRORAČUNA V SLOVENIJI
Jerneja Gjura, 2012, diplomsko delo

Opis: Večina držav, med katerimi je tudi Slovenija, se v zadnjem obdobju srečuje s problemom zadolženosti državnega proračuna. V teoretičnem delu smo predstavili zadolženost kot posledico proračunskih primanjkljajev. Ugotovili smo, da na dolg vplivajo tudi drugi dejavniki. Z osamosvojitvijo je Slovenija nekaj dolga sprejela od bivše SFRJ. Najboljše obdobje za državni dolg je bilo med letoma 2007 in 2008, ko je ta leta 2007 po večletnem naraščanju prenehal naraščati in se celo zmanjšal. Z nastopom gospodarske in finančne krize leta 2008 pa se je država začela zadolževati predvsem zaradi visokega proračunskega primanjkljaja. Delno pa tudi zaradi prikritega saniranja bank v obliki bančnih depozitov in pomoči drugim subjektom. Država se zadolžuje na domačih in tujih trgih, kjer uporablja različne instrumente. Slovenija se v zadnjih letih zadolžuje predvsem na domačem finančnem trgu. V strukturi dolga delež zunanjega dolga Slovenije pada, medtem ko delež notranjega dolga narašča. Dolg se različno opredeljuje, zaradi česar lahko prihaja do različnih in napačnih interpretacij. Pri upravljanju z zadolženostjo se uporabljata nacionalna metodologija in metodologija ESA-95. Zelo pomembno je uspešno upravljanje z dolgom in način, kako se Slovenija s tem spopada. Država si mora prizadevati, da si zagotovi čim nižje stroške upravljanja in da je čim manj izpostavljena valutnim, obrestnim in drugim tveganjem. Zadolženost smo tudi primerjali z ostalimi državami Evropske unije. Ugotovili smo, da je v primerjavi z državami članicami EU, Slovenija med manj zadolženimi državami. Zaskrbljujoči je predvsem trend zadolževanja, saj je bil ta med najhitreje rastočimi v zadnjih letih. Slovenija se bo morala premišljeno lotiti in izbrati ustrezno strategijo upravljanja z zadolženostjo v prihodnosti. Pripravljen ima načrt odplačevanja državnega dolga, pri katerem bo šlo veliko denarja za odplačevanje obresti. Nadaljnjega zadolževanje si Slovenija po nekaterih napovedih ne sme več privoščiti, saj bi to privedlo do novega naraščanja obrestnih mer in v tem primeru si lahko obetamo »grški scenarij« dolžniške krize.
Ključne besede: zadolženost, javni dolg, proračunski primanjkljaj, struktura dolga, javne finance, državni proračun
Objavljeno v DKUM: 20.12.2012; Ogledov: 2797; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

6.
PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ IN FISKALNA POLITIKA
Stipo Leovac, 2009, diplomsko delo

Opis: S svojo diplomsko nalogo bom stopil na področje financ, in to na najbolj občutljivo, kot sta fiskalna politika in proračunski primanjkljaj, ki je rezultat »neodgovorne politike«, ki jo vodi država. Razumljivo je, da ima država prejemke kakor tudi odhodke, s katerimi je treba gospodariti na najboljši možni način. Če tega država ne upošteva, je možno, da se znajde v neprijetni situaciji, ko si naloži breme v obliki deficita (primanjkljaja v proračunu). Trenutna dogajanja na finančnem področju in kriza, ki jo preživljajo vse države, so pomembni kazalniki k zmanjšanju ekonomskih dejavnosti. Te vplivajo na gospodarska dogajanja tako, da se zmanjšujejo investicije in potrošnja, raste brezposelnost, kar negativno vpliva na proračun vsake države. Zaradi tega je potrebno, da se država aktivno vključi v gospodarstvo (raznorazne subvencije prebivalcem, socialne pomoči nezaposlenim, treba je ponuditi nižje obrestne mere in druge stimulativne ugodnosti, da bi gospodarstvo spet zaživelo). Svojih dejanj država ne more ohraniti dolgoročno, saj bi bilo to nevzdržno s stališča financ (država ima določena sredstva, ki jih pridobi v enem letu (davki), in del le-teh lahko porabi za gospodarstvo). Če bo vlagala v gospodarstvo nad svojimi možnostmi, se bo morala zadolževati in s tem ustvarjati deficit v proračunu. Kaj je možno narediti, kdo je odgovoren, ukrepi ni posledice …, vse je treba raziskati, da bi se našla najboljša rešitev. V primeru odgovorne in dobro načrtovane politike je možno, da ima država presežke v blagajni v obliki suficita (presežka proračunskih prihodkov nad stroški), h kateremu teži vsako gospodarstvo. Katere mere bo uporabila država pri doseganju teh ciljev in kaj bo uporabila pri financiranju primanjkljaja, bom pojasnil v nadaljevanju. Izjemno je pomembno, da ima država jasno in natančno določeno fiskalno politiko, ki je glavni dejavnik pri zbiranju davkov in opredelitvi, kam se bodo ti davki oz. državni prihodki usmerili. Javne finance so zelo obširno in zahtevno področje, ki se neprestano spreminja, saj vsaka država teži k nenehnim izboljšavam načinov in oblik financiranja javne porabe. S spreminjanjem oblik financiranja in načina ukrepanja se da vplivati na doseganje želene stopnje napredka. Zato je treba naše želje in načine delovanja uskladiti tako, da jih je možno doseči.
Ključne besede: Fiskalna politika, proračunski primanjkljaj, državni ukrepi pri primanjkljaju, vrste primanjkljajev, načini financiranja primanjkljaja, avtomatični stabilizatorji, seignorage, javni dolg, breme javnega dolga, problemi timinga fiskalne politike, multiplikatorji in njihovi učinki, stopnja zadolženosti, fiskalna politika EU, Pakt Stabilnosti in Rasti (PSR), cilji fiskalne politike, Delovanje države v času krize, makroekonomske napovedi, ukrepi v odziv na finančno in gospodarsko krizo
Objavljeno v DKUM: 26.01.2010; Ogledov: 4542; Prenosov: 1056
.pdf Celotno besedilo (817,96 KB)

7.
Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici