1. |
2. |
3. |
4. Prekrški iz področja nasilja v družini, nedostojnega vedenja ter nedovoljenih prehodov državne meje na območju policijskih uprav Murska Sobota, Novo mesto in Koper med leti 2011 in 2021 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDominik Fartelj, 2022, diplomsko delo Opis: V nalogi smo analizirali prekrške nasilja v družini, nedostojnega vedenja ter nedovoljenih prehodov državne meje na območju PU Murska Sobota, Novo mesto in Koper med letoma 2011 in 2021. Preučili smo trend gibanja prekrškov, vpliv števila nedovoljenih prehodov meje na število prekrškov nedostojnega vedenja in nasilja v družini ter ugotavljali vzroke ekstremnega odstopanja. Ugotovili smo, da število nedovoljenih prehodov meje ne vpliva na število prekrškov nedostojnega vedenja in nasilja v družini. Med letoma 2017 in 2018 smo zaznali znaten dvig nedovoljenih prehodov državne meje, predvsem na območju PU Koper in PU Novo mesto, saj migracijske poti preko Republike Slovenije večinoma potekajo preko območij, ki jih pokrivata ti dve PU. Sklepamo, da so vzrok za opisano nestabilne razmere v državah Bližnjega in Srednjega vzhoda, ki jih ljudje zapuščajo zaradi želje po boljšem življenju. Trend upadanja nedovoljenih prehodov je zaznan po letu 2019, kar pripisujemo bolj enotni politiki Evropske unije glede migrantskih vprašanj in povečani prisotnosti Slovenske policije ob državni meji z Republiko Slovenijo in Republiko Italijo. Pri analizi prekrškov nedostojnega vedenja in prekrškov nasilja v družini nismo zaznali ekstremnega odstopanja od povprečja. Število prekrškov nedostojnega vedenja enakomerno pada skozi desetletje, kar pripisujemo večji prisotnosti policistov na javnih krajih, število prekrškov nasilja v družini pa z neizrazitimi odstopanji skozi desetletje ostaja na podobni ravni. Menimo, da bi število nedovoljenih prehodov državne meje v prihodnosti zmanjšali z večjo prisotnostjo policistov Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) pri varovanju zunanjih schengenskih meja. S pogostejšim ozaveščanjem o nedopustnosti nasilja bi pa po našem mnenju sčasoma znižali število prekrškov znotraj družine.
Ključne besede: diplomske naloge, prekrški, policijska uprava, nasilje v družini, nedostojno vedenje, nedovoljen prehod državne meje
Objavljeno v DKUM: 29.07.2022; Ogledov: 899; Prenosov: 263
 Celotno besedilo (1,38 MB) |
5. Uporaba brezpilotnih letal za preprečevanje in odkrivanje nezakonitih prehodov čez državno mejo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostKlemen Jančar, 2022, diplomsko delo Opis: Brezpilotna letala so se v zadnjih letih močno spremenila in izboljšala v tehnološkem smislu, saj jih najdemo skoraj na vsakem koraku. Brezpilotna letala so močno olajšala delo in uporabo v civilni sferi, kjer jih uporabljajo na različnih področjih, na primer na področju zaščite in reševanja, nadzora in kmetijstva. Tehnološki razvoj brezpilotnih letal je, v primerjavi s klasično metodo dela, pripomogel k hitrejši in varnejši izvedbi dela ter k zajemu podatkov iz različnih virov. V diplomskem delu smo s pomočjo tuje in domače literature proučevali uporabo brezpilotnih letal za preprečevanje in odkrivanje nezakonitih prehodov čez državno mejo. Dotaknili smo se področja nezakonitih prehodov čez državno mejo v Republiki Sloveniji in predstavili problematiko nezakonitih prehodov. Ugotovili smo, da se število nezakonitih prehodov vsako leto povečuje. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili odgovore prebivalcev iz območij, kjer pogosto prihaja do nezakonitih prehodov čez državno mejo. S pridobljenimi odgovori prebivalcev smo potrdili oziroma zavrnili zastavljene hipoteze, ki se nanašajo na uporabo brezpilotnih letal za preprečevanje in odkrivanje nezakonitih prehodov. Z rezultati ankete smo ugotovili, da so brezpilotna letala primerno tehnično sredstvo za nadzor državne meje ter da je uporaba brezpilotnih letal v primerjavi s helikopterjem bolj učinkovita metoda nadzora državne meje. Prav tako smo ugotovili, da so prebivalci premalokrat seznanjeni z uporabo brezpilotnih letal ter da se premalokrat uporabljajo za nadzor državne meje. Glede na ugotovitve bi lahko policija vlagala več sredstev v uporabo brezpilotnih letal za preprečevanje in odkrivanje nezakonitih prehodov čez državno mejo, saj so nezakoniti prehodi resen problem pri zagotavljanju varnosti države.
Ključne besede: policijsko delo, nadzor državne meje, nezakoniti prehodi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.07.2022; Ogledov: 690; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,13 MB) |
6. Omejevanje ilegalnih prehodov državne meje z Republiko Hrvaško : magistrsko deloNejc Krušnik, 2022, magistrsko delo Opis: Varnost je dobrina, ki jo moramo varovati. Zagotavljanje stopnje varnosti je odvisno od različnih dejavnikov, in sicer od osebnih izkušenj in finančnih sredstev ter javnih kot zasebnih organizacij, ki zagotavljajo varnost prebivalcem Republike Slovenije. Republika Slovenija je demokratična republika, ki se nahaja v centralnem predelu Evrope, kar pomeni, da Republika Slovenija predstavlja križišče prehoda iz južnega v severni del Evrope.
Obravnavana problematika v magistrskem delu temelji na slovenski policiji, njihovih odzivih na omejevanje ilegalnih prehodov državne meje in pooblastilih, ki jih ima policija za omejevanje ilegalnih prehodov državne meje z Republiko Hrvaško. Analizirali smo Zakon o nalogah in pooblastilih policije in Zakon o organiziranosti in delu policije, ki sta osnovna in temeljna zakona o delu in pooblastilih policije. Slovenska policija ima za nadzor državne meje ob meji, na meji in v notranjosti države na razpolago helikopterje, vozila in druge tehnične pripomočke. Slovenski policiji so v pomoč pri nadzoru in omejevanju ilegalnih prehodov državne meje z Republiko Hrvaško tudi slovenska vojska, lokalne samoiniciative, varnostni organi iz tujine in drugo. Najbolj kritično območje s področja ilegalnih prehodov državne meje zagotovo predstavlja slovensko-hrvaška državna meja.
Slovensko-hrvaška državna meja je najdaljša državna meja v primerjavi z ostalimi državami, s katerimi meji Republika Slovenija. Zaradi geografske raznolikosti pokrajine ob slovensko-hrvaški državni meji je slovenska policija postavljena pred velik izziv. V magistrskem delu so predstavljeni in opisani primeri kaznivih dejanj s področja nezakonitih migracij in ukrepi za omejevanje ilegalnih prehodov državne meje z Republiko Hrvaško.
Ključne besede: državne meje, ilegalni prehodi, schengensko območje, nadzor meje, policija, policijsko delo, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 03.03.2022; Ogledov: 1069; Prenosov: 206
Celotno besedilo (923,66 KB) |
7. Mejna problematika Slovenija - Hrvaška : (razdelitev morskega prostora v Jadranskem morju)Rok Setnikar, 2015, diplomsko delo Opis: V Jadranskem morju in med kopnimi ozemlji novonastalih držav po razpadu nekdanje Jugoslavije smo vse od razglasitve samostojnosti priče zanimivem pojavu. Nobena od novonastalih držav (nekdanjih republik zvezne države) s svojimi sosedi še ni pogodbeno rešila svojih mejnih in delimitacijskih sporov tako na kopnem kot na morju. Celo več, nekatere novonastale države so se od leta 1991 naprej večkrat enostransko odločale za razglasitev določenih delov ozemlja ali morskega prostora kot svojega ozemlja, zavedajoč se, da ta ozemlja in enotni Jadranski morski prostor še niso mednarodnopravno razdeljena z dvostranskimi mejnimi pogodbami.
Opisali smo najnovejša prizadevanja nekaterih evropskih regij za samostojnost ali večjo avtonomijo, kot jo imajo danes v nacionalnih državah in nekoliko širši pogled na risanje novih mejnih zemljevidov na območjih z veliko nerešenimi ozemeljskimi vprašanji, s katerimi širše območje sveta vstopa v nemiren čas, v katerem je težko doseči mednarodno soglasje.
Taka stališča in enostranska dejanja nekaterih novonastalih držav v odnosu do svojih sosed so v zadnjih 23 letih prinašala vrsto mejnih in delimitacijskih sporov tako na kopnem kot na morju ter vrsto medsebojnih političnih zaostritev in soobtoževanj, pogajanj, številne poskuse sklepanja meddržavnih sporazumov, posredovanja vidnih svetovnih političnih osebnosti in uradnih organov EU, vendar niso prinesla uspeha v smislu sklenitve dvostranskega sporazuma o meji. V tem primežu neuspešnih dogovarjanj in stalnih mejnih incidentov sta se znašli tudi obe novonastali državi na tleh nekdanje Jugoslavije: Slovenija in Hrvaška. Slednja poleg nerešene meje s Slovenijo nima rešenega nobenega spornega mejnega vprašanja, prav tako tudi ne s Srbijo na kopnem in na Donavi, ne z Bosno in Hercegovino na kopnem in na morju in ne s Črno goro na morskem delu. Ti nerešeni mejni spori očitno niso bili dovolj trden razlog za nesprejem Hrvaške kot osemindvajsete članice v Evropsko unijo v letu 2013. Eden izmed posrednih pogojev za sprejem v povezano družino evropskih narodov je bila tudi zahteva za ureditev mejnega vprašanja z Republiko Slovenijo, kot polnopravno članico EU. Tako je bil proces reševanja nerešene državne meje med državama ponovno odprt v letu 2009 s posredovanjem komisarja za širitev EU Ollija Rehna, ki je rezultiral Arbitražni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, podpisan v Stockholmu, s katerim sta državi mejni spor na kopnem in delimitacijski spor na morju prepustili ad-hoc mednarodnemu arbitražnemu sodišču, ki bo v naslednjih letih z obvezujočo razsodbo rešil dolgotrajni spor med državama.
V diplomski nalogi smo podrobno predstavili točke nesoglasja na kopnem in na morju, zahteve in pričakovanja Slovenije v tem arbitražnem postopku ter pravne posledice arbitražne razsodbe. Omenili smo tudi nekaj mednarodnih razsodb v mejnih in delimitacijskih sporih, ki so podobne mejnemu sporu med Slovenijo in Hrvaško.
Ključne besede: mednarodno pravo, državne meje, pomorsko mednarodno pravo, morski prostor, arbitraža, arbitražno sodišče, arbitražni sporazum, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.08.2015; Ogledov: 2039; Prenosov: 407
Celotno besedilo (1,99 MB) |
8. Razlike v delovanju policijskih postaj za izravnalne ukrepe in postaj mejnih policij : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloDenis Šeruga, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni osnovni pojmi, ki se nanašajo na izvajanje izravnalnih ukrepov, mejne kontrole in zakonska podlaga za delo policistov pri nadzoru državne meje.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijske postaje, državne meje, mejna kontrola, izravnalni ukrepi, schengenski informacijski sistem, pooblastila, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.09.2013; Ogledov: 1865; Prenosov: 279
Celotno besedilo (590,78 KB) |
9. Razlike v motoričnih sposobnostih med kandidati za policiste in kandidati za policiste - nadzornike državne meje : diplomsko delo univerzitetnega študijaTina Mitrović, 2012, diplomsko delo Opis: Slovenska policija ima več ciljev in usmeritev, njen temeljni cilj pa je vsekakor zagotoviti notranjo varnost v Republiki Sloveniji. Za vsakodnevno opravljanje nalog policije je potrebna predvsem dobra telesna pripravljenost in visok nivo razvitosti motoričnih sposobnosti policistov. Predvsem ta dva dejavnika zagotavljata večjo učinkovitost in samozavest pri delu ter hkrati ohranjata zdravje, povečujeta natančnost pri uporabi prisilnih sredstev, zlasti strelnega orožja, in zmanjšujeta stres pri delu. V Sloveniji morajo kandidati, ki se želijo zaposliti v policiji, med drugim opraviti tudi preizkus motoričnih sposobnosti. Teste motoričnih sposobnosti smo uporabili v empirični raziskavi, ki je zajemala vzorec 3479 kandidatov za policiste in kandidatov za policiste – nadzornike državne meje. Raziskava je pokazala visoko uspešnost opravljenih preizkusov, razlike v rezultatih med moškimi in ženskami ter razlike med kandidati za policiste in kandidati za policiste – nadzornike državne meje pri nekaterih posameznih testih. Vzroke za razlike smo pripisali različnim dejavnikom, kot so slabša fizična pripravljenost, pomanjkanje motivacije in nezdrav način življenja.
V zaključku smo predlagali zvišanje kriterijev za uspešno opravljen preizkus, s katerimi bi policija pridobila najboljše kandidate, in možne spremembe v načinu testiranja motoričnih sposobnosti, ki bi bolje odražal policistovo delo v vsakdanjih situacijah.
Ključne besede: policija, policisti, nadzorniki državne meje, telesne zmogljivosti, motorične sposobnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.03.2013; Ogledov: 1907; Prenosov: 393
Celotno besedilo (846,01 KB) |
10. Varovanje državne meje in odkrivanje ilegalnih prehodov čez državno mejo na območju Policijske postaje Ljutomer : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloIrena Kačič, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni osnovni pojmi, ki se nanašajo na varovanje zunanje meje in zakonska podlaga za delo policistov pri nadzoru državne meje ter pooblastila po Zakonu o policiji in Zakonu o nadzoru državne meje.
Varovanje državne meje je ena izmed temeljnih nalog policije zapisana v 3. členu Zakona o policiji. Oblike varovanja državne meje so prilagojene delu policistov, ki opravljajo dela in naloge na državni meji. Z oblikami dela varovanja državne meje se prepletajo tudi načini nadzora in varovanja državne meje, ki se povečini opravljajo peš, z motornimi in osebnimi vozili, s pomočjo helikopterja ter s pomočjo službenih konj in psov.
Pri varovanju državne meje imajo policisti zastavljene cilje. S svojim aktivnim delom nenehno stremijo k temu, da bo državna meja na njihovem območju dobro pokrita in nadzorovana. S svojo stalno prisotnostjo in strogim nadzorom preprečujejo nedovoljene prehode čez državno mejo tujcem in njihovim organizatorjem. Poudariti je potrebno tudi, da v veliki meri k uspešnemu odkrivanju ilegalnih migracij pripomore sodelovanje policistov s tamkajšnjim živečim obmejnim prebivalstvom. Na podlagi izmenjave koristnih in dobrih informacij lahko policija doseže kvalitetno in hitro ukrepanje.
Ključne besede: državne meje, nadzor, varovanje, mejna kontrola, ilegalni prehodi, odkrivanje, preprečevanje, PP Ljutomer, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.07.2012; Ogledov: 2785; Prenosov: 759
Celotno besedilo (573,95 KB) |
