| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 60
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA TIHEGA ZNANJA PRI SPREJEMANJU IN UPORABI INFORMACIJSKIH REŠITEV V DRŽAVNI UPRAVI
Jasna Rotenhajzer, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na vlogo tihega znanja pri sprejemanju in uporabi informacijskih rešitev v državni upravi. V prvem delu so predstavljena teoretična izhodišča glede sprejemanja informacijske tehnologije, znanja in upravljanja z znanjem. Predstavljeni so modeli sprejemanja informacijske tehnologije z vedenjskega vidika (TRA, TPB, TAM in njegove različice. V teoriji o znanju je poudarjeno skrito znanje, ki je del izkušenj zaposlenih v državni upravi in njegov vpliv na sprejemanje in učinkovito uporabo informacijskih rešitev. Predstavljena je teoretična osnova upravljanja z znanjem na splošno in v državni upravi. V drugem empiričnemu delu so predstavljeni izsledki kvalitativne raziskave, kjer se je na osnovi teoretičnih izhodišč ugotovljala vloga tihega znanja pri sprejemanju in uporabi informacijskih rešitev v državni upravi.Navedena so mnenja o dejavnikih sprejemanja in uporabe informacijskih rešitev, o vlogi tihega znanja pri poglobljeni uporabi informacijske rešitve in trenutnem stanju upravljanja z znanjem v državni upravi.
Ključne besede: sprejemanje informacijske tehnologije, modeli TRA, TPB in različice TAM, znanje, upravljanje z znanjem, državna uprava
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 673; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

2.
VITKA ORGANIZACIJA V UPRAVNI ENOTI
Emil Trontelj, 2016, magistrsko delo

Opis: Uvedba vitke organizacije v delovanje javne uprave je s prenovo procesov delovanja usmerjena k odpravljanju nepotrebnih aktivnosti in opravil ter maksimiranju vrednosti za kupce. Rezultati se izkazujejo tako na strani večje učinkovitosti kot tudi izboljšanju zadovoljstva zaposlenih. Smoter prenove procesov z uporabo orodij in tehnik vitke proizvodnje je povečanje produktivnosti zaposlenih in skrajšanje časa trajanja postopkov. Namen magistrske naloge je preučiti uporabnost metod vitke organizacije kot ustrezne rešitve za izvajanje nalog in opravil v upravni enoti.
Ključne besede: Javna uprava, upravna enota, vitka organizacija, uvedba, vitka proizvodnja, prenova procesov, državna uprava
Objavljeno: 31.05.2016; Ogledov: 1210; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

3.
INFORMACIJSKA VARNOST V DRŽAVNI UPRAVI
Domen Dolinar, 2015, diplomsko delo

Opis: Informacijsko komunikacijska tehnologija (v nadaljevanju IKT) ima v današnjem času vedno večjo vlogo in pomen v našem življenju in hkrati mnoge uporabne lastnosti tako za državo kot tudi gospodarstvo. Obenem s tem pa predstavlja točko velike ranljivosti sodobnih družb, saj je le ta vse bolj prepletena ter odvisna od uporabe in delovanja raznih omrežij. Tudi država je temu področju začela namenjati večjo pozornost. Prav zato je politika v svoje delovanje začela vključevati pojem informacijske varnosti.
Ključne besede: informacijo komunikacijska tehnologija, informacijska varnost, javna uprava, državna uprava, varnostni mehanizmi
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 518; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

4.
STATE CAPTURE - KRITIČEN POGLED NA NOVO OBLIKO KORUPCIJE V TRANZITNIH DRŽAVAH
Tamara Kovač, 2015, magistrsko delo

Opis: Ko slišimo za pojem korupcija, takoj pomislimo na zlorabo javne službe za doseganje lastnih koristi. Posamezniki in podjetja podkupujejo administrativne uslužbence, da le-ti uredijo zadeve, ki morajo biti rešene. Gre torej za izsiljevanje rent od gospodarskih udeležencev in posledično od ekonomije same izključno za zasebne koristi politikov in uradnikov. Tovrsten pristop k obravnavanju pojava je v zadnjih letih začrtal popolnoma novo smer analiziranja in merjenja korupcije. Korupcija se predstavi v popolnoma novi podobi, v kateri posamezniki, skupine oziroma podjetja vplivajo na formulacijo zakonov, ali celo spreobračajo že oblikovana pravila igre, da bi si s tem zagotovili pomembne ugodnosti. Korupcija je in vedno bo obstajala v svetu, edina razlika je v tem, da se z razvojem družb spreminja, prevzema bolj prefinjene oblike, zaradi katerih jo je težje odkrivati in preprečevati. Vse bolj razsežne in destruktivne posledice, ki jih ima korupcija na gospodarsko rast in družbeno stabilnost, nujno zahtevajo praktične strategije omejevanja korupcije. Problem korupcije se ne omejuje na določeno regijo, kajti z njenimi grožnjami se ubadajo tako razvite države kot tudi države v razvoju in tranzitne države. V postsocialističnih državah so sočasni procesi razvijanja tržne ekonomije, oblikovanja novih političnih in socialnih institucij ter prerazporejanje družbene lastnine ustvarili rodna tla za pojav korupcije. Zaradi kompleksnosti fenomena in predvsem zaradi vse večjega zavedanja, da vzroki za prevzem države presegajo golo neučinkovitost in šibkost državne uprave, je potrebno za razumevanje in odpravljanje state capture razsvetliti problem širših strukturalnih povezav, kot so interna organizacija političnega sistema, odnosi in zveze med ključnimi državnimi institucijami, interakcije med podjetji in državo ter povezave med državo in civilno družbo.
Ključne besede: korupcija, state capture (oz. prevzem države), administracija (oz. državna uprava), tranzicija, politika, demokracija
Objavljeno: 10.04.2015; Ogledov: 1064; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (878,71 KB)

5.
Redni letni razgovor in delovna uspešnost v državni upravi
Anja Urana, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je v prvem delu opisana teorija s področja letnih razgovorov in ocenjevanja ter upravljanja delovne uspešnosti. Opisane so definicije letnih razgovorov, značilnosti letnih razgovorov, namen in koristnost, usmeritev ter cilji letnih razgovorov. Poleg omenjenega so v delu opisani tudi pogoji za učinkovito izvedbo letnega razgovora ter morebitne težave, ki so povezane z letnimi razgovori. Opisan je tudi postopek oblikovanja sklepov, sprejetih na letnem razgovoru, analiza uspešnosti letnega razgovora ter obdobje med dvema letnima razgovoroma. V nadaljevanju sledi opis pojmov, povezanih z delovno uspešnostjo, kot so motiviranje, strokovna usposobljenost, kompetence, razvojne zmožnosti, karierna sidra, kariera in napredovanje. Sledi opis upravljanja in ocenjevanja delovne uspešnosti. Poleg omenjenega pa je v delu opisan tudi namen ocenjevanja, metode in tehnike ocenjevanja, predpogoji za učinkovito ocenjevanje delovne uspešnosti ter morebitne napake, ki nastanejo pri ocenjevanju posameznika. V drugem delu magistrskega dela je podrobneje predstavljena državna uprava in pojmi, povezani z njo. Opisan je Direktorat za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave, njegova dejavnost, postopek izvajanja ter pravne podlage, na osnovi katerih se v direktoratu izvajajo letni razgovori in ocenjuje delovna uspešnost. Na koncu pa je opisana še analiza rezultatov ankete, ki je bila izvedena med zaposlenimi v Direktoratu za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave. Osnovni namen raziskave je bil prikazati izvajanje letnih razgovorov in upravljanje delovne uspešnosti ter njuno povezanost. S pomočjo rezultatov raziskave sem dobila podrobnejši vpogled v izvajanje letnega razgovora v direktoratu in v ocenjevanje delovne uspešnosti ter na podlagi pridobljenih spoznanj skozi raziskavo dala priporočila za izboljšanje obstoječe prakse. Ugotovila sem, da vodje sami sebe ocenjujejo kot dovolj usposobljene za izvajanje letnega razgovora in ocenjevanje delovne uspešnosti, menijo, da so pri tem dovolj objektivni, da so si vzeli dovolj časa za svoje podrejene ter da dobro poznajo njihove želje in razvojne potrebe. Vodje tudi menijo, da so njihovi zaposleni zadovoljni s podano oceno delovne uspešnosti, medtem ko so se zaposleni z omenjenimi trditvami strinjali v manjši meri. Zaposleni so predvsem mnenja, da vodje ocenjujejo njihove osebne lastnosti, ne pa delovnih rezultatov ter da jim kriteriji ocenjevanja niso dovolj znani. Letne razgovore dojemajo bolj kot obveznost, ne pa kot priložnost za seznanitev vodje s problemom ter za skupno sodelovanje pri odpravljanju napak in težav pri delu. So pa oboji anketirani mnenja, da je učinkovitost in kvaliteta letnih razgovorov odvisna od medsebojnega odnosa, na katerega pa ima vpliv ocena delovne uspešnosti. Tako vodje kot tudi zaposleni so mnenja, da dobra ocena delovne uspešnosti in natančno izvajanje sklepov, sprejetih na letnih razgovorih, vplivajo na nadaljnji razvoj posameznika. V zaključku magistrskega dela pa je prikazan model, ki prikazuje, kako z učinkovitimi in kvalitetno izvedenimi letnimi razgovori izboljšamo delovno uspešnost.
Ključne besede: letni razgovor, delovna uspešnost, državna uprava, Direktorat za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave
Objavljeno: 13.08.2014; Ogledov: 1428; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

6.
ORGANIZIRANJE JAVNE UPRAVE
Mateja Vurcer, 2013, diplomsko delo

Opis: Po ustavi je vlada Republike Slovenije organ oziroma veja izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave republike Slovenije. Del izvršilne oblasti je uprava, ki izvršuje upravne naloge. Uprava na izvedbeni ravni neposredno skrbi, da se sprejete odločitve uresničujejo v vsakodnevnem družbenem življenju. Delovanje uprave temelji na načelu ustavnosti in zakonitosti in na načelu samostojnosti. Javna uprava je širši pojem od državne uprave, ker zajema tudi lokalno samoupravo, nosilce javnih pooblastil in izvajalce javnih služb. Javna uprava je uprava v javnih zadevah. Delovanje javne uprave je obraz države in družbenega gledanja na razmerje med skupnostjo in posameznikom. Upravljanje je dejavnost, katere bistvo je v usmerjanju, določanju smeri za dosego cilja. Je upravljanje skupnih družbenih zadev oziroma dejavnosti, ki so v (javnem, splošnem, skupnem) interesu celotne družbe. Javni interes pa je tisto, kar šteje družba, organizirana v državo ali drugo pravno organizacijsko teritorialno enoto oziroma skupnost po svojih merilih za svojo korist. Področje javne uprave ureja upravno pravo, ki vsebuje norme. Pravne norme in predpisi pa so osnova za vključevanje in urejanje na področju družbenih odnosov. Organizirana mora biti tako, da se zadovolji družbene interese. Organizacija je proces delitve dela in sistematično povezovanje delov operacij, razdeljenih med različne ljudi, ki delujejo za uresničevanje določenih skupnih ciljev. Skupna izhodišča za notranjo organizacijo in sistematizacijo delovnih mest določa vladna odredba. Odredba natančneje določa naloge, ki se opravljajo za posamezno delovno mesto ter pogoje za zaposlitev na teh delovnih mestih. Akt izda minister s soglasjem vlade. Akt o sistematizaciji je seznam predvidenih delovnih mest, ki omogoča preglednost in načrtnost pri zaposlovanju. Klasifikacija (razvrščanje) javnih uslužbencev omogoča načrtovanje in nadzor nad zaposlovanjem v javni upravi, organizacijsko racionalizacijo in poenotene pogoje za zaposlitev na istovrstnih delovnih mestih. V okviru pravnih oseb javnega prava delujejo tudi javni skladi , ki upravljajo in razpolagajo s premoženjem, ki ga je država ali lokalna skupnost namenila za zagotavljanje javnega interesa.
Ključne besede: Javna uprava so organi in organizacije, ki opravljajo javne zadeve oz. dejavnosti upravljanja v javnih zadevah (državna uprava, lokalna samouprava in nosilci javnih pooblastil). Javni sektor je širši pojem, ki ga poleg javne uprave sestavljajo še javni zavodi, javna podjetja in druge neprofitne organizacije. Javni skladi - ustanavljajo jih država in lokalne skupnosti za zbiranje sredstev za določen namen in za gospodarjenje s temi sredstvi.
Objavljeno: 25.03.2014; Ogledov: 2704; Prenosov: 632
.pdf Celotno besedilo (572,72 KB)

7.
KADROVSKA FUNKCIJA V UPRAVNI ENOTI KRANJ
Miha Karničar, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava kadrovsko funkcijo v Upravni enoti Kranj (v nadaljevanju UE Kranj), izvajanje kadrovske funkcije in možnost njenega nadaljnjega razvoja ter izobraževanje kadrov. Glavni cilj kadrovske funkcije je, da se zaposleni v najkrajšem času in najbolj učinkovito prilagodijo spremembam v organizaciji in okolju. Organizacije bodo postale konkurenčne, če bo poskrbljeno za dober razvoj kadrovske službe. Kadrovska služba skrbi za izvajanje kadrovskih procesov ter za nemoteno delo UE. V teoretičnem delu naloge je uporabljena deskriptivna metoda. Teoretični del obravnava področje javnega sektorja, ki je specifično po svojem delovanju in organizaciji kadrovske funkcije. Zaposleni v javnem sektorju so definirani kot javni uslužbenci, za katere velja Zakon o javnih uslužbencih. Javni sektor so vse osebe javnega prava, ki so ustanovljene za uresničevanje javnih interesov in se financirajo iz javnih sredstev. Teoretični del obravnava tudi kadrovsko funkcijo, ki je po vsebini precej zahtevna, saj obsega splet med seboj različno povezanih, a prepletenih nalog, ki se nanašajo na kadre. Kadri pa postajajo vse bolj pomemben dejavnik vsake organizacije. V kadrovski službi potekajo procesi, kot so spremljanje in usposabljanje kadrov, izobraževanje, premeščanje, sprejem novo sprejetih kadrov, napredovanje, sistemizacija delovnih mest in testiranje.
Ključne besede: kadrovska funkcija, državna uprava, razvoj kadrov, planiranje kadrov, izobraževanje kadrov, napredovanje kadrov
Objavljeno: 24.01.2013; Ogledov: 1377; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

8.
INTEGRACIJA E-DOKUMENTOV V CELOVITE POSLOVNE INFORMACIJSKE REŠITVE
Martina Založnik, 2012, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Z vidika ekonomistov je javna uprava proizvodnja dobrin in storitev, namenjenih zadovoljeva¬nju potreb potrošnikov – državljanov. Kot del javne uprave predstavlja državna uprava državo kot skupnost ljudi, ki živi na določenem območju in zadovoljuje njihove potrebe, hkrati pa izvršuje državno prisilo. Javni sektor pa je zbir vseh javnih organizacij, ki opravljajo družbene in gospodarske javne dejavnosti, pri čemer gre za dejavnosti po netržnih načelih. Tako javna kot državna uprava se v celoti financirata iz proračuna, to pa pomeni, da njuno financiranje ne temelji na učinkovitosti in uspešnosti, njun obstoj ni odvisen od poslovne uspešnosti (dobička). E-uprava kot e-poslovni model rešuje odsotnost konkurence (ta je posledica monopolnega položaja javnega sektorja pri nudenju obveznih storitev občanom in podjetjem) tako, da skuša težnjo po dobičku nadomestiti s težnjo po čim nižjih stroških ob upoštevanju potreb uporabnikov, odsotnost konkurence pa nadomestiti s spremljanjem učinkovitosti in uspešnosti ter medsebojnim primerjanjem posameznih organizacij javne uprave. Celovito povezan in na poslovnem modelu temelječ sistem, ki zagotavlja optimalne možnosti načrtovanja, razporejanja virov in ustvarjanja dodane vrednosti tako same organizacije kot tudi z njo povezanih poslovnih partnerjev je celovita poslovnoinformacijska rešitev. Poleg izvajanja osnovne funkcije, tj. računalniške obdelave podatkov, omogočajo celovite poslovno¬informacijske rešitve tudi integracijo poslovanja za učinkovito podporo poslovnim procesom ter njihove racionalizacije in standardizacije na vseh ravneh organizacijske strukture. Uvajanje celovitih poslovnoinformacijskih rešitev predstavlja enega ključnih vzvodov za nujno potrebno prenovo in reorganizacijo poslovanja. Prenova najpogosteje temelji na prenosu tako imenovane najboljše prakse, ki je zajeta v teh rešitvah. Namen uvajanja celovitih poslovnoinformacijskih rešitev v javni upravi je podpora njenemu poslovanju za zagotovitev urejenega in transparentnega poslovanja javne uprave tako, da bodo vsi postopki pravilno izvedeni in tudi ustrezno dokumentirani. Posledica takšnega poslovanja je učinkovitejša in za uporabnika storitev prijaznejša javna uprava. Magistrsko delo smo razdelili na dva vsebinska dela – na teoretični in empirični. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojem državne uprave, javne uprave in javnega sektorja po različnih avtorjih. Na podlagi teh opredelitev smo v nadaljevanju izpeljali opredelitev pojma e-uprava in jo prikazali kot poseben e-poslovni model. Za potrebe magistrskega dela smo opredelili še pojem in namen ter pomen upravljanja dokumentarnega gradiva v javni upravi, saj prav slednje pokriva področje dela, kjer je dokument v fizični ali elektronski obliki začetek in konec poti tega dokumenta, ki je sicer kot vhodni ali izhodni dokument rezultat drugih procesov v poslovanju javne uprave. Zaradi stroge normativne ureditve upravljanja z dokumentarnim gradivom v javni upravi smo predstavili najbolj pomembne tuje in domače pravne vire, ki to področje pravno urejajo. Ker smejo državni organi za upravljanje dokumentarnega gradiva uporabljati samo informacijske rešitve, te pa morajo prav tako ustrezati strogim normativnim predpisom, smo predstavili tudi informacijske sisteme za upravljanje dokumentarnega gradiva v javni upravi in zakonske zahteve zanje. Teoretični del smo zaključili z orisom celovitih poslovnoinformacijskih rešitev s poudarkom na posebnostih le-teh, to je na prenovi poslovnih procesov, opozorili pa smo tudi na posebnosti prenove procesov v e-upravi. V empiričnem delu magistrskega dela smo prikazali integracijo e-dokumentov v celovito poslovnoinformacijsko rešitev, ki jo implementira Davčna uprava Republike Slovenije, sicer organ v sestavi Ministrstva za finance. V uvodnem delu tega dela naloge smo najprej predstavili Davčno upravo, za tem pa standardno celovito poslovnoinformacijsko rešitev za davčne uprave, ki jo Davčna uprava implementira, s
Ključne besede: Ključne besede: javna uprava, državna uprava, javni sektor, e-poslovanje, e-uprava kot e-poslovni model, upravljanje dokumentarnega gradiva v javni upravi, informacijski sistemi za upravljanje z dokumentarnim gradivom, celovite poslovnoinformacijske rešitve, prenova poslovnih procesov, DURS, davčni procesi in e-dokumenti, ePIS, eDIS, integracija ePIS-eDIS.
Objavljeno: 13.08.2012; Ogledov: 1837; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici