| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Javni red in nogometno navijaštvo v EU
Vasja Čepič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu skušam pojasniti vpliv primarne in sekundarne evropske zakonodaje na izjeme iz razlogov javnega reda in javne varnosti, ki jih države članice lahko navedejo pri omejitvah gibanja državljanov Unije. Katere ukrepe lahko slednje sprejmejo v primerih organiziranih nogometnih navijaških skupin, kako obravnavajo posameznike — državljane Unije, ali upoštevajo splošno prepoved diskriminacije med lastnimi državljani in državljani Unije in kako ta prepoved dejansko vpliva na postopke, ki jih država članica gostiteljica vodi zoper osebe, katerih gibanje omejujejo na podlagi izjeme javnega reda in/ali javne varnosti. Predmet raziskave je tudi, kako organi držav članic v praksi upoštevajo primarno in sekundarno zakonodajo EU (torej Pogodbo o ES in Direktivo 2004/38 in druge dokumente) in kako države članice implementirajo evropsko zakonodajo v svoj pravni red. Zaradi nujne skladnosti primarne in sekundarne zakonodaje je uporaba ukrepov zavrnitve vstopa ali izgona proti državljanom druge države članice skrajno sredstvo, ki ga lahko država članica gostiteljica uporabi; kajti državljan Unije je tudi »njen« državljan in je v očeh zakona popolnoma enakopraven državljanom države članice gostiteljice, zato mora biti deležen tudi enakega obravnavanja. Poleg tega poskušam razložiti, kdaj navijaštvo preraste v huliganstvo in kdaj je v nasprotju z javnim redom ali ogroža javno varnost; opisujem tudi nekaj tipičnih primerov neprimernega osebnega obnašanja, ki škoduje samim temeljem družbe in je lahko podlaga za zavrnitev vstopa ali deportacijo državljana Unije in kako se države članice, njihove policije in Interpol borijo proti huliganom, ki kvarijo nogomet. Kje je meja med varovanjem javnega reda države članice in diskriminacijo državljana EU? Kje so meje suverenosti držav članic in meje veljavnosti Pogodbe o ES in ostale zakonodaje EU? Odgovore na ta vprašanja ponuja sodna praksa Sodišča ES, ki je s sodbami v preteklih zadevah poskušalo napolniti pravne praznine in ponuditi bolj jasno definicijo pojem javni red. Mednarodne nogometne tekme predstavljajo državljanom Unije možnost udejanjanja pravice gibanja po prostoru EU, prav tako omogočajo državam članicam krepiti sodelovanje, na preizkušnjo pa postavljajo tudi policiste držav članic gostiteljic in Nacionalne nogometne informacijske točke, ki so tisti, ki morajo skrbeti, da pravo EU ni zgolj črka na papirju. Vse to pa tlakuje pot novi, bolj tesni obliki povezanosti držav EU — Združenim državam Evrope!
Ključne besede: Pravo EU, Sodišče ES, Pogodba o ES, Direktiva 2004/38, javni red, državljanstvo EU, enakopravno obravnavanje, državna suverenost, nogometni navijači, mednarodne nogometne tekme, Nacionalna nogometna informacijska točka, huligani
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2144; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
DRŽAVNA SUVERENOST
Sabina Horvat, 2015, diplomsko delo

Opis: Suverenost je pojem, ki je od svojega nastanka v 17. stoletju pa vse do danes doživel veliko sprememb, na kar nakazujejo tudi številne teorije, ki se med seboj pomembno razlikujejo. Na mestu je celo trditev, da je suverenost zašla v neke vrste krizo, saj o tradicionalni suverenosti, ki naj bi bila vzpostavljena z vestfalskim mirom leta 1648, ne moremo več govoriti. Na to so vplivale številne spremembe, med drugim tudi globalizacija, ki se največkrat omenja v povezavi s spremembami. Ta je namreč med drugim tudi povzročila, da so države čedalje bolj povezane, s tem pa posledično tudi manj avtonomne. Povezave držav v različne mednarodne, regionalne in druge organizacije so vse pogostejše, prav tako pa tudi sklepanje raznoraznih pogodb z namenom pridobitve določenih pravic. Interes držav je torej poglavitni razlog, da se le-te odločijo za omejitev svoje suverenosti, saj s pravicami posledično pridejo tudi določene obveznosti. Te pa je potrebno spoštovati, sicer lahko pride do ustreznih sankcij.
Ključne besede: suverenost, državna suverenost, mednarodno pravo, mednarodnopravne omejitve, mednarodnopravne obveznosti, globalizacija
Objavljeno: 20.04.2016; Ogledov: 801; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (392,17 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici