| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PRISTOJNOSTI DRŽAVNE REVIZIJSKE KOMISIJE KOT VARUHA ZAKONITOSTI POSTOPKOV JAVNEGA NAROČANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Maja Sep, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu smo analizirali pristojnosti Državne revizijske komisije v zvezi s postopki javnega naročanja v Republiki Sloveniji in na Hrvaškem. Z izdajo novega Zakona o javnem naročanju, ki je prišel v veljavo s 1. aprilom letošnjega leta, smo pridobili na področju te zakonodaje določene novosti, zaradi katerih bi se naj poenostavila uporaba zakona in zagotovila večja učinkovitost. Prav tako je ZJN-3 združil dve pomembni področji javnih naročil, in sicer splošno področje in infrastrukturno. Ker Državna revzijska komisija kot samostojen organ, nosi veliko odgovornosti, je velikokrat izpostavljena kritikam javnosti, da s svojim delom (predvsem zaradi povprečnega časa odločanja o sporih) zavira nemoteno delovanje postopkov javnih naročil. Skozi analizo smo ugotovili, da je področje pravne zaščite precej podobno zakonodaji v Republiki Hrvaški, že zaradi tega, ker je prav tako članica EU, in te države morajo upoštevati enake direktive. Ker z javnimi naročili zagotavljamo nemoteno delovanje in oskrbovanje javnega sektorja, morajo naročniki delovati gospodarno in v skladu z zakonodajo. Le na tak način se bo zagotovila uspešnost delovanja sistema javnih naročil in čim manj nepravilnosti v postopkih oddaje.
Ključne besede: javno naročanje, Zakon o javnih naročilih, Državna revizijska komisija, revizija, pravno varstvo, javno naročanje v Republiki Hrvaški, nepravilnosti načel javnega naročanja.
Objavljeno: 28.11.2016; Ogledov: 589; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

3.
Analiza seznanjenosti študentov na EPF z revizijsko dejavnostjo
Nikolinka Hristova, 2017, diplomsko delo

Opis: Ekonomija kot panoga zajema širok spekter poklicev – eden med njimi je tudi poklic revizorja, za katerega se lahko odločijo študenti po končanem šolanju na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Revizor je oseba, ki se ukvarja z revidiranjem. Revidiranje pomeni ponoven oziroma drugi pregled, pregledovanje posnetih poslovnih dogodkov od njihovega začetka in izpeljave do evidentiranja ter analiziranja in poročanja. Je postopek preverjanja, presojanja in ocenjevanja. V teoretičnem delu smo poleg opredelitve revidiranja zajeli še vrste revizij, podrobneje predstavili zunanjo, notranjo in državno revizijo ter potek izobraževanja za poklic revizorja. V praktičnem delu smo preučili seznanjenost študentov na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru z revizijsko dejavnostjo. Omeniti pa moramo, da se na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru študenti usmerijo na več različnih smeri. Tako imajo študenti s smeri računovodstva – v primerjavi s študenti drugih smeri – več znanja o revizijski dejavnosti, saj so imeli prek smernih predmetov, ki jih izvaja fakulteta, možnost izvedeti več o reviziji.
Ključne besede: revizija, zunanja revizija, notranja revizija, državna revizija, računsko sodišče, Slovenski inštitut za revizijo
Objavljeno: 09.11.2017; Ogledov: 308; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

4.
Primerjava poklica državnega in gospodarskega revizorja
Katja Gorenc, 2018, diplomsko delo

Opis: Revizija je ena od dejavnosti, ki pridobiva v sodobnem gospodarstvu vedno večjo veljavo, s tem pa tudi poklic revizorja. Za dobro opravljanje tega poklica, je potrebna velika mera strokovnosti, neodvisnosti, veliko znanja z različnih področij, zelo pomembne pa so tudi osebnostne lastnosti kot so poštenost, samoiniciativnost in integriteta. Revizorjev je seveda več vrst glede na katere se razlikujejo tudi njihove naloge, pristojnosti in odgovornosti. V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na poklic državnega in gospodarskega revizorja in njuno delo. Gospodarski revizor preiskuje in preverja računovodske izkaze ter izrazi mnenje o njihovi resničnosti in poštenosti, medtem ko je delo državnega revizorja obsežnejše, saj poleg navedenega presoja predvsem smotrnost in učinkovitost rabe javnih sredstev in poslovanje revidirane organizacije. Namen diplomske naloge je preučiti poklica državnega in gospodarskega revizorja ter presoditi najpomembnejše razlike med tema dvema poklicema, da bi lahko ugotovili, ali sta si res tako zelo različna.
Ključne besede: državna revizija, gospodarska revizija, računsko sodišče
Objavljeno: 08.11.2018; Ogledov: 178; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici