1. Državne pomoči v času epidemije covid-19Vesna Matvos, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je proučena problematika državnih pomoči na ravni Evropske unije. V ospredju proučevanja sta zakonodaja EU in slovenska zakonodaja, ki prepovedujeta državne pomoči. V primeru epidemije Covid-19 pa so nastale izredne razmere in so državne pomoči dovolili ob posebnih omejitvah. Z izvedbo ankete med najrazličnejšimi naključnimi slovenskimi podjetji sem ugotovila, da je 22% anketiranih podjetij prenehalo s poslovanjem v času epidemije Covid-19. Državne pomoči so bile nujno potrebne v času epidemije.
Ključne besede: epidemija Covid-19, državna pomoč, upravičenci, vračanje pomoči, zakonodaja.
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 459; Prenosov: 69
 Celotno besedilo (1,50 MB) |
2. Računovodski vidik državnih pomoči za gospodarstvo v času epidemije covid-19Matej Fišer, 2021, diplomsko delo Opis: Epidemija covid-19 je imela močan vpliv na gospodarstvo, posledice le-te pa bodo vidne tudi v prihodnosti. Država je vpliv epidemije in njenih posledic skušala zmanjšati z državnimi pomočmi. Državnih pomoči so bili deležni samozaposleni kot tudi delodajalci. Za pridobitev in ohranitev državne pomoči je vselej potrebno izpolniti določene pogoje, ki so določeni na podlagi ustrezne zakonodaje.
V okviru tega diplomskega projekta smo se osredotočili na računovodsko obravnavo le- teh. Predstavili smo pravila, ki se nanašajo na računovodski vidik državnih pomoči in konte, ki so namenjeni knjiženju državne pomoči v povezavi z epidemijo covid-19. Ta pravila smo ustrezno uporabili na praktičnih primerih knjiženj. Ker delo računovodij ni le knjiženje na ustrezne konte, smo predstavili tudi druge vidike dela računovodij v povezavi z ukrepi za zajezitev epidemije. Na primeru smo analizirali obračun plače in izpolnjen REK obrazec za ukrep čakanja na delo in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, izračune za višino povrnjenih nekritih fiksnih stroškov ipd. Na praktičnih primerih smo izračunali upad prihodkov glede na primerjalno obdobje pred epidemijo zaradi (ne)izpolnjevanja prihodkovnega kriterija za prejem in obdržanje prejetih pomoči. Predstavili pa smo tudi druge razloge za vračilo prejetih državnih pomoči in postopke knjiženj le-teh.
Ključne besede: državna pomoč, epidemija covid-19, zakonodaja, ukrepi, knjiženje, vračilo pomoči.
Objavljeno v DKUM: 29.10.2021; Ogledov: 1257; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,23 MB) |
3. Tožba konkurenta prejemnika slovenske državne pomoči pred rednim sodiščem v SlovenijiJorg Sladič, 2014, poljudni članek Opis: Nezakonite državne pomoči izkrivljajo konkurenco na trgu. Prejemniki takšne državne pomoči imajo konkurenčno prednost v razmerju do svojih konkurentov. Prispevek analizira možnosti, ki jih ima konkurent, da doseže pravno varstvo pred rednimi sodišči. Konkurent lahko vloži pred rednimi sodišči tako dajatveno kot ugotovitveno tožbo, saj imata na področju državnih pomoči obe različno vlogo, tako da ni subsidiarnosti ugotovitvene tožbe v razmerju do dajatvene. Pravo EU konkurentu celo daje pravico do vložitve ugotovitvene tožbe za preskus veljavnosti (zasebnopravnih) aktov, s katerimi je podeljena pomoč. To pa v slovenski obliki civilnega postopka pomeni, da lahko konkurent pred civilnimi sodišči zahteva ugotovitev ničnosti pogodbe, s katero so kršena pravila o državni pomoči. Če pa je pomoč podeljena s predpisom ali z upravno odločbo, pa konkurent ne more zahtevati ugotovitve neveljavnosti predpisa ali odločbe pred rednimi sodišči, lahko pa toži na ugotovitev, da določen predpis ali pa odločba pomenita nezakonito državno pomoč.
Ključne besede: državna pomoč, konkurenca, možnosti konkurenta za pravno varstvo, redna sodišča, neposredni učinek prava EU, ugotovitvena tožba, dajatvena tožba
Objavljeno v DKUM: 02.08.2018; Ogledov: 1181; Prenosov: 77
Celotno besedilo (376,89 KB) |
4. Državne pomoči za širokopasovna omrežjaMartina Boršić, 2017, diplomsko delo Opis: Strategija Evropa 2020 ter Evropska digitalna agenda poudarjata pomen širokopasovnega omrežja za spodbujanje konkurenčnosti, zaposlovanja in socialne vključenosti v Evropski uniji ter postavljata ambiciozne cilje za njegov razvoj. Zaradi gospodarskih značilnosti sektorja pa teh ciljev ni mogoče doseči brez podpore javnega financiranja. Države članice so zato pozvane k uporabi javnih sredstev v skladu s pravili Evropske unije o državnih pomočeh in konkurenci. Bistvene pri tovrstnem državnem posredovanju so Smernice Evropske komisije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (»Broadband Guidelines«). Ustvarjajo določeno stopnjo pravne varnosti za zainteresirane stranke ter zagotavljajo jasen in predvidljiv okvir ključnih meril presoje državnih pomoči za širokopasovna omrežja. S predpisanimi pogoji združljivosti ter podrobno opredeljeno presojo skupnega učinka ukrepa poskuša namreč Evropska komisija čim bolj omejiti tveganje izrinjanja in zamenjave zasebnih naložb, vplivanja na komercialne investicije ter izkrivljanja konkurence.
Ključne besede: državna pomoč, širokopasovno omrežje, izkrivljanje konkurence, presoja združljivosti, Broadband Guidelines, Evropska digitalna agenda
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1428; Prenosov: 141
Celotno besedilo (919,08 KB) |
5. STRATEGIJA IN USPEŠNOST BANČNEGA SISTEMA V SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EU V ČASU FINANČNE KRIZEIris Šteinbauer, 2016, magistrsko delo Opis: Banke imajo pomembno vlogo v nacionalnih ekonomijah držav po svetu, zato je zdrav bančni sistem pomemben element finančne stabilnosti in predstavlja osnovo za vzdrževanje in razvoj ter nemoteno delovanje celotnega gospodarskega sistema. Glavna dejavnost bančnega sistema je torej finančno posredništvo, ki je opredeljeno kot zbiranje finančnih sredstev od tistih, ki imajo presežke in njihovo posojanje tistim, ki ta sredstva potrebujejo.
V bančnem sistemu se pojavljajo številna tveganja, ki vplivajo na poslovanje bank. Tveganje potencialno zmanjšuje dobiček oziroma povečuje izgubo, zato postaja upravljanje s tveganjem ključna bančna funkcija. Ob pojavu gospodarske krize so ustvarjalci ekonomske in monetarne politike primorani izvesti določene ukrepe na področju finančnega trga. Evropska komisija je sprejela več ukrepov v zvezi s posameznimi bankami, ter bančnimi sistemi kot celoto na področju jamstev in likvidnostnih programih podpore. Enotni mehanizem nadzora je nov sistem bančnega nadzora za države članice euroobmočja. Enotni mehanizem nadzora zajema naloge v okviru preverjanja, ali banke izpolnjujejo bančna pravila Evropske unije ter zgodnje reševanje težav bančnega sistema držav članic. EMN je eden od treh stebrov bančne unije EU, skupaj z enotnim mehanizmom za reševanje (EMR) in enotnim skladom za reševanje, ki skupaj tvorita celoto. Finančna institucija, ki se znajde v težavah v času krize in verjetno ne bo več sposobna plačevati svojih dolgov, lahko zaprosi za javnofinančno pomoč s strani nacionalnih in evropskih organov (Evropska komisija, ECB). Poznamo različne oblike prestrukturiranja in reševanja bank (dokapitalizacija, privatizacija, zadolževanje bank). Državna pomoč finančnemu sektorju Evropske unije predstavlja državno intervencijo, ki spodbuja finančni sektor. Državno pomoč zagotavljajo vlade držav članic Evropske unije z namenom preprečevanja resnih motenj v finančnem sistemu Evropske unije in tudi posledično tudi v gospodarstvu. Državna pomoč lahko povzroči izkrivljanje konkurence med bankami, zato so določili ukrepe za njeno omejevanje po posameznih oblikah instrumentov državne pomoči finančnemu sektorju. Evropska komisija uporablja štiri glavne instrumente državne pomoči, ki so namenjeni ohranjanju stabilizacije in podpori bilanc stanja bank na strani sredstev in na strani obveznosti. Za podporo na strani sredstev bilance stanja bank sta določena dva instrumenta državne pomoči, in sicer instrument dokapitalizacije in instrument oz. ukrep za oslabljena sredstva. Za stabilizacijo na strani obveznosti v bilanci stanja banke so namenjena jamstva in ukrep za likvidnostno podporo. Glavni cilj Evropske unije do leta 2020 je spodbujanje gospodarske rasti, ki bo s tem vplivala na posodobitev nadzora državne pomoči Evropske komisije. Poudarjajo spodbujanje držav članic Evropske unije, da usmerijo javna sredstva, ki so redka, v skupne prednostne naloge s poudarkom na učinkovitosti in kakovosti javne podpore s strani nacionalnih in evropskih organov. Takšen način vpliva na združljivost vseh ukrepov državne pomoči, ter posodobitev nadzora državne pomoči vseh držav članic Evropske unije. Takšna oblika pomoči usmerja bančni sektor k trem ciljem Evropske komisije, in sicer doseganje finančne stabilnosti, ohranjati kreditne tokove in preprečiti izkrivljanje konkurence.
Ključne besede: enotni mehanizem nadzora, enotni mehanizem reševanja, enotni sklad za reševanje, bančna unija, državna pomoč
Objavljeno v DKUM: 12.01.2017; Ogledov: 1567; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,14 MB) |
6. Vpliv pravil EU o državnih pomočeh na dokapitalizacije bank in analiza aktualne slovenske prakseUroš Goričan, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi se avtor ukvarjam s vprašanjem nujnosti, primernosti oziroma sorazmernosti načina podelitve državnih pomoči bankam NLB d.d., NKBM dd., Abanka d.d., Probanka d.d. in Factor banka d.d., podeljenih v decembru 2013, in sicer z vidika zavezujočih in pravno-formalno nezavezujočih predpisov ter načel prava Evropske unije. Področje državnih pomoči sodi v okvir konkurenčnega prava zaradi česar je na podlagi določbe (b) točke prvega odstavka 3. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v izključni pristojnosti Evropske unije. Temeljna pravila glede pomoči, ki veljajo za vse gospodarske sektorje, so podana v členih 107 do 109 PDEU, podrobnejši pravni okvir za finančne institucije pa tvori skupina začasnih kriznih pravil, izdanih s strani Evropske komisije v obliki sporočil (angl. communications).
Zaradi dodelitve državnih pomoči, obravnavanih v tej magistrski nalogi, je bil v skladu z določbami Sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru krize od 1. avgusta 2013 dalje noveliran slovenski Zakon o bančništvu (novela ZBan-1L), ki je s svojo spremenjeno dikcijo relevantnih določb omogočil ekspropriacijo imetnikov kvalificiranih terjatev (navadne delnice in kvalificirani finančni instrumenti) do dokapitaliziranih bank. Ustavnost tega oškodovanja imetnikov pravic iz vrednostnih papirjev je predmet ocene ustavnosti pred Ustavnim sodiščem RS (zadeva št. U-I-295/13), ki je v zvezi z razlago sporočila Komisije, v skladu s katerim je Republika Slovenija izvedla celoten postopek podelitve državne pomoči bankam, na Sodišče EU predložilo v predhodno odločanje več pravnih vprašanj. Nekatera od teh vprašanj glede zgoraj navedenega sporočila je avtor pričujočega dela postavil kot hipoteze in jih poskušal odgovoriti ter s tem skušal predvideti odločitev Sodišča EU in posledično Ustavnega sodišča RS.
Da bi bila napoved razpleta pravnega postopka pred Ustavnim sodiščem RS s čim višjo stopnjo verjetnosti pravilna, je narejena analiza sodne prakse Sodišča EU v zvezi z državnimi pomočmi finančnim institucijam, ker pa je Republika Slovenija pri obravnavani državni pomoči predvsem sledila »napotkom« iz zgoraj navedenega sporočila, je narejena tudi analiza sodne prakse glede (ne)zavezujoče narave tega pravnega akta, saj je nemalo očitkov, da sledenje sporočilu ni bilo potrebno. Podrobneje bodo analizirane tudi državne pomoči nizozemskim, ciprskim in portugalskim bankam, za katere so zaradi časa v katerem so bile podeljene, veljala enaka pravila kot v obravnavanem primeru slovenskih bank.
Ključne besede: državna pomoč, izjeme od prepovedi, finančne institucije, bail-out, bail-in, sporočilo Evropske komisije, odpis imetnikov vrednostnih papirjev
Objavljeno v DKUM: 13.12.2016; Ogledov: 2037; Prenosov: 249
Celotno besedilo (1,70 MB) |
7. REGULACIJA POŠTNEGA SEKTORJA V EU IN DOPUSTNOST DRŽAVNE POMOČI PO PRAVU EUPeter Krajnc, 2016, magistrsko delo Opis: Poštni sektor v EU je bil v zadnjih dvajsetih letih predmet obsežnih regulativnih sprememb. S postopnim in kontroliranim odpiranjem prej zaprtega (monopolnega) trga poštnih storitev konkurenci, sta se uresničevala glavna cilja poštne politike EU, in sicer vzpostavitev notranjega trga poštnih storitev in zagotavljanje visoko kakovostne univerzalne poštne storitve. Zasledovani cilji na področju poštnih storitev so jasno razvidni iz Direktive o poštnih storitvah in njenih dveh dopolnitev, ki tvorijo regulativni okvir poštnih storitev v EU.
Poštne storitve so izjemnega pomena in imajo daljnosežne ekonomske in socialne učinke, zato njihova ureditev ni ostala zgolj na nivoju evropskega, nadnacionalnega koncepta storitev splošnega gospodarskega pomena. S posebno sektorsko regulacijo, ki se dotika elementov, kot so univerzalnost poštne storitve, kontinuiteta zagotavljanja storitev, kvaliteta in dostopna cena storitev, varnost uporabnikov, dostop do poštnega omrežja, kar je odraz skupnih vrednot in ciljev EU, so bili postavljeni temelji univerzalne storitve v poštnem sektorju. Nadnacionalni koncept univerzalne storitve je bistven del procesa tržne liberalizacije poštnega sektorja, ki je z odpravo pravnih in dejanskih ovir uvedel konkurenco na prej zaprte (monopolne) trge poštnih storitev. Zgolj proces liberalizacije prej zaprtega (monopolnega) trga poštnih storitev, v smislu odprave izključnih in posebnih pravic, ki so ustvarjale monopol, ne bi dal želenih učinkov, zato še zmeraj obstoji potreba po nadaljnji (novi) regulaciji oziroma intervenciji države v poštni sektor. Z obsežnimi sistemskimi spremembami, ki smo jim priča v poštnem sektorju, so povezana številna kompleksna ekonomska vprašanja, ki se nanašajo na uvedbo in varstvo konkurence, in socialna vprašanja, ki se nanašajo na zagotavljanje kvalitetnih poštnih storitev pod dostopnimi pogoji, vsem uporabnikom, ne glede na njihov geografski položaj.
Za uresničevanje cilje poštne politike EU so ključna splošna pravila konkurenčnega prava EU in posebna sektorska regulacija. Pri tem gre za komplementaren (dopolnjujoč si) odnos. Zaenkrat ni pričakovati, da bi splošna pravila konkurenčnega prava EU v celoti lahko nadomestila in posledično odpravila potrebo po obstoju posebne sektorske regulacije.
S procesom liberalizacije trga poštnih storitve je neločljivo povezana tudi spremenjena vloga države. Če smo državi v preteklosti lahko pripisali vlogo »lastnika«, ko je praviloma sama skrbela za zagotavljanje in izvajanje poštnih storitev, ji danes lahko pripišemo vlogo »regulatorja«. Vloga države danes je bistveno bolj kompleksna, tudi odgovorna, saj mora v procesih prepletanja številnih politik, ekonomskih in socialnih vprašanj, najti najprimernejše ravnovesje za izpolnjevanje, ne toliko svojih ciljev, ampak ciljev poštne politike EU. Izjemnega pomena pri tem so tudi novo ustanovljeni nacionalni regulativni organi, ki so zadolženi za dosledno izvajanje sektorske regulacije, država pa jim mora zagotavljati ustrezne pogoje za njihovo strokovno in neodvisno delovanje.
Z dokončno odpravo izključnih in posebnih pravic, ki so dolgo časa dajale podlago monopolom in bile glavni vir financiranja izvajanja poštnih storitev, se postavlja kompleksno vprašanje nadomestnega (alternativnega) načina financiranja izvajanja univerzalne poštne storitve. Izvajanje univerzalne storitve lahko izvajalcem povzroča neupravičeno finančno breme in stroške, ki jih ne bi imeli, v kolikor teh storitev ne bi izvajali. Izvajanje univerzalne storitve je v javnem interesu, zato mora država, ob izpolnjevanju pogojev primarne zakonodaje EU, kot tudi posebne sektorske zakonodaje, zagotoviti ustrezna nadomestila (državno pomoč). Pomembno vlogo pri ugotavljanju skladnosti državnih pomoči z notranjim trgom in pravom EU ima Evropska Komisija.
Ključne besede: poštni sektor, liberalizacija, regulacija, univerzalna storitev, storitve splošnega gospodarskega pomena, poštna direktiva, konkurenčno pravo EU, državna pomoč.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 2299; Prenosov: 237
Celotno besedilo (4,40 MB) |
8. Analiza zadeve SA.37314 Probanka d.d. z vidika pravil o državnih pomočehRok Kodrič, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava pravila prava EU o državnih pomočeh z vidika pogojev za obstoj državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU s poudarkom na gospodarski prednosti oz. koristi za vsaj eno podjetje ter analizo ene izmed metod, tj. testa zasebnega podjetnika, ki jo Evropska komisija uporablja pri presoji obstoja gospodarske prednosti oz. koristi. Uvodoma je koncept državne pomoči v pravu EU predstavljen z analizo člena 107(1) PDEU, v nadaljevanju pa so posamezni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se ukrep s strani države članice šteje za državno pomoč, vsebinsko analizirani. Pogoj gospodarske koristi oz. prednosti za vsaj eno podjetje je analiziran z vidika učinkov ukrepa, sprejetega s strani države članice, medtem ko temelj raziskovalnega dela predstavljata test zasebnega podjetnika in aplikacija le-tega na nedaven primer državne pomoči v slovenskem gospodarstvu, tj. zadeve SA.37314 Probanka d.d. Analiza Sklepa Evropske komisije št. C (2013) 3815 obsega kratek opis dejanskega stanja ter analizo pravnih in ekonomskih dejavnikov, ki so vodili do zagotovitve državne pomoči s strani Republike Slovenije. V nadaljevanju se diplomsko delo osredotoča na oceno pravnih podlag, ki jih je Evropska komisija uporabila pri presoji, ali ukrep predstavlja državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, ter na oceno argumentacije Evropske komisije, ki jo vsebuje Sklep št. C (2013) 3815.
Ključne besede: Pravo EU, državna pomoč, gospodarska prednost oz. korist za vsaj eno podjetje, test zasebnega podjetnika, 107(1) PDEU, Probanka, d.d.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 1346; Prenosov: 98
Celotno besedilo (415,23 KB) |
9. Optimizacija financiranja MSP v SlovenijiBrigita Božnik, 2016, diplomsko delo Opis: V Sloveniji kakor tudi v EU so mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) najštevilčnejša in zelo pomemben člen gospodarstva saj predstavljajo kar 99,8 % aktivnih podjetij, zato jim velik pomen in pozornost namenja politika države, Evropska unija in nenazadnje banke. V tem diplomskem delu sem opisala predvsem zunanje vire financiranja, kateri predstavljajo večji problem pri dostopnosti za MSP, tako sem se dotaknila financiranja s pomočjo bank in pridobitev sredstev s pomočjo javnih razpisov Podjetniškega sklada in SID banke.
V času finančne krize so država in EU bile primorane začeti izvajati programe ukrepov za spodbujanje podjetništva in bančnega sistema. Z dokapitalizacijo bank je država banke vrnila v bančni sektor, ki je še kako pomemben za finančno poslovanje MSP. Po vseh raziskavah MSP še vedno v največji meri posežejo po bančnih virih financiranja, po bančnih posojilih v 40% in po lizingu v 37%. EU pa si prizadeva, da se ta trend spremeni in MSP posežejo tudi po nebančnem financiranju, čemur si prizadeva ustvariti enoten kapitalski trg.
Cilj evropske unije je dvigniti konkurenčnost do leta 2020, čemur je namenjeno vrsto programov in finančnih spodbud za MSP. Preučila sem možnosti pridobitve finančnih sredstev iz programov spodbude MSP za podjetje v katerem sem zaposlena, ter prišla do spoznanja, da drugih možnosti, razen najetje ugodnejšega kredita z subvencionirano obrestno mero, nimamo. Na subvencije in spodbude iz EU skladov so opravičena samo podjetja, ki so visoko tehnološko razvita, razvojno naravnana in strmijo k internacionalizaciji. V bodoče morajo države posebno pozornost nameniti mikro podjetjem, saj so glede na raznolikost in velikost specifična. Priprava programov naj bo prilagojena za finančno podporo tem podjetjem.
Ključne besede: MSP, viri financiranja, bančno financiranje, državna pomoč, EU viri financiranja
Objavljeno v DKUM: 18.08.2016; Ogledov: 1213; Prenosov: 99
Celotno besedilo (662,58 KB) |
10. SELEKTIVNOST KOT POGOJ ZA OBSTOJ DRŽAVNE POMOČIMaruša Neuberg, 2016, diplomsko delo Opis: Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo, 1. maja 2004, s Pogodbo o delovanju Evropske Unije, postala del notranjega trga, opredeljenega kot »območje brez notranjih meja, na katerem je v skladu z določbami Pogodb zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala.«. Kot država članica se mora vzdržati ravnanj, ki bi bila nezdružljiva z notranjim trgom. Eno teh so ravnanja, ki bi utegnila izkrivljati konkurenco med državami. Ker je vsaki državi v interesu, da so njena podjetja na trgu konkurenčna, da so njihova tržna tveganja nizka, da se rast domačega gospodarstva veča in podobno, se države pogosto obračajo k podeljevanju državnih pomoči domačim podjetjem, ki pa niso v skladu s pravom Evropske unije in so kot takšne prepovedane.
Posamezno ravnanje oziroma ukrep se lahko šteje kot državna pomoč, če izpolnjuje pet kumulativno določenih pogojev, in sicer: pomoč mora dodeliti država ali mora biti kakorkoli dodeljena iz državnih oziroma javnih sredstev, iti mora za pomoč v smislu gospodarske prednosti oziroma koristi, dodeljena mora biti selektivno, izkrivljati mora konkurenco ali bi le-to zgolj lahko izkrivljala ter pomoč mora prizadeti ali bi lahko prizadela trgovino med vsaj dvema državama članicama. Pogoj selektivnosti velja za enega od zahtevnejših pogojev za presojo in v osnovi pomeni, da ukrep s favoriziranjem nekaterih podjetij ali branž oziroma sektorjev, zanje vzpostavi določene gospodarske ugodnosti, ki niso na razpolago vsem relevantnim podjetjem v državi članici in lahko pravno ali dejansko privedejo do neutemeljenega razlikovanja med relevantnimi podjetji.
To diplomsko delo sicer predstavi osnoven vpogled v urejenost državnih pomoči, ki služi lažjemu razumevanju nadaljnje vsebine. V svojem bistvu se osredotoča na kriterij selektivnosti in področja, ki so velikokrat sporna ali celo ponesrečeno zamešana. Razširja splošno razlago selektivnosti in jo ločuje od prednostnih in splošnih ukrepov. V zvezi z razlikovanjem med selektivnimi in splošnimi ukrepi, razlaga funkcijo utemeljenosti z naravo ali splošno shemo sistema, kar omogoča tudi dober vpogled v materijo selektivnih davčnih ukrepov. Diplomsko delo skozi teorijo pravnih strokovnjakov in aktualno prakso razmejuje med geografsko in materialno selektivnostjo in skozi prakso razlaga njun razvoj in spremembe. Opredeljuje, kaj pomeni objektivnost koncepta državnih pomoči in kako to vpliva na pogoj selektivnosti.
Ključne besede: državna pomoč, selektivnost, materialna selektivnost, geografska selektivnost, objektivni koncept državnih pomoči, splošni ukrepi, splošna shema sistema, tri-stopenjska analiza, notranji trg, člen 107 (1) PDEU
Objavljeno v DKUM: 23.05.2016; Ogledov: 1591; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,09 MB) |
