| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Merila za izbiro scenarijev nesreč za državno oceno tveganja
Marko Šket, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preveriti, ali ima Slovenija predpisane scenarije za nacionalno oceno tveganja, jih primerjati z drugimi državami članicami in na osnovi tega oceniti, v kakšnem položaju je naša država na tem področju. Največji poudarek je namenjen scenarijem nesreč, ki so povezane z nevarnimi snovmi, čeprav so v nacionalne ocene tveganja vključene tudi druge nesreče, npr. ekstremni vremenski pojavi, poplave, plazovi, gozdni požari, potresi, jedrske nesreče, večje nesreče v prometu ipd. V delu smo raziskali, kateri scenariji nesreč z nevarnimi snovmi so uporabljeni za izdelavo državnih ocen tveganja in kako je ocenjeno tveganje za tovrstne nesreče. Analizirali smo pristope, ki jih uporabljajo v nekaterih evropskih državah in ugotavljali, kakšno je stanje v Sloveniji. Ugotovili smo, da Slovenija v državni oceni tveganja obravnava tri scenarije: izpust goriva, utekočinjenega naftnega plina in zelo strupene snovi. Z uporabo metode RRA smo izvedli hitro oceno verjetnosti teh scenarijev in ovrednotili še nedavna požara nevarnih snovi v Sloveniji. Na podlagi raziskanih metod in opravljenih analiz za Slovenijo in druge evropske države smo predlagali poenostavljeno metodologijo za preliminarni izbor ustreznih scenarijev za državno oceno tveganja. Rezultati kažejo, da je nabor scenarijev nesreč z nevarnimi snovmi v slovenski državni oceni tveganja ustrezen.
Ključne besede: scenariji nesreč, državna ocena tveganja, nevarne snovi, ocena tveganja
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 351; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

2.
Hitra presoja in razvrščanje večjih nesreč z nevarnimi snovmi
Manca Podričnik, 2018, diplomsko delo

Opis: S hitrim razvojem in širjenjem industrije se večajo industrijska območja, na katerih so prisotne nevarne snovi. Kljub sodobnejšim varnostnim ukrepom in napravam so nesreče z nevarnimi snovmi še vedno prisotne. Za širšo družbeno skupnost so pomembne nesreče, ki lahko povzročijo večje posledice ljudem in premoženju, zato državne ocene tveganja vsebujejo scenarije, ki predstavljajo večje tveganje za nastanek nesreče. V diplomskem delu smo podrobneje raziskali metodo RRA (hitra ocena tveganja, ang. Rapid Risk Assesment), s katero lahko hitro in enostavno razvrstimo scenarije po prioriteti in s tem dobimo seznam scenarijev, ki jih je potrebno podrobneje analizirati. Metodo smo uporabili na treh scenarijih iz slovenske državne ocene tveganja (eksplozija, požar, izpust nevarne snovi) in na dveh primerih industrijskih obratov, ki imata večje tveganje za nesrečo. Rezultati kažejo, da lahko z metodo RRA približno ocenimo verjetnost in posledice nesreče. Rezultati, pridobljeni s to metodo, se dokaj ujemajo z državno oceno tveganja. Ocenili smo, da so bili v državni oceni tveganja izbrani relevantni scenariji za podrobno analizo.
Ključne besede: večje nesreče, nevarne snovi, hitra presoja, državna ocena, ocena tveganja
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 173; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici