| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Javni red in nogometno navijaštvo v EU
Vasja Čepič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu skušam pojasniti vpliv primarne in sekundarne evropske zakonodaje na izjeme iz razlogov javnega reda in javne varnosti, ki jih države članice lahko navedejo pri omejitvah gibanja državljanov Unije. Katere ukrepe lahko slednje sprejmejo v primerih organiziranih nogometnih navijaških skupin, kako obravnavajo posameznike — državljane Unije, ali upoštevajo splošno prepoved diskriminacije med lastnimi državljani in državljani Unije in kako ta prepoved dejansko vpliva na postopke, ki jih država članica gostiteljica vodi zoper osebe, katerih gibanje omejujejo na podlagi izjeme javnega reda in/ali javne varnosti. Predmet raziskave je tudi, kako organi držav članic v praksi upoštevajo primarno in sekundarno zakonodajo EU (torej Pogodbo o ES in Direktivo 2004/38 in druge dokumente) in kako države članice implementirajo evropsko zakonodajo v svoj pravni red. Zaradi nujne skladnosti primarne in sekundarne zakonodaje je uporaba ukrepov zavrnitve vstopa ali izgona proti državljanom druge države članice skrajno sredstvo, ki ga lahko država članica gostiteljica uporabi; kajti državljan Unije je tudi »njen« državljan in je v očeh zakona popolnoma enakopraven državljanom države članice gostiteljice, zato mora biti deležen tudi enakega obravnavanja. Poleg tega poskušam razložiti, kdaj navijaštvo preraste v huliganstvo in kdaj je v nasprotju z javnim redom ali ogroža javno varnost; opisujem tudi nekaj tipičnih primerov neprimernega osebnega obnašanja, ki škoduje samim temeljem družbe in je lahko podlaga za zavrnitev vstopa ali deportacijo državljana Unije in kako se države članice, njihove policije in Interpol borijo proti huliganom, ki kvarijo nogomet. Kje je meja med varovanjem javnega reda države članice in diskriminacijo državljana EU? Kje so meje suverenosti držav članic in meje veljavnosti Pogodbe o ES in ostale zakonodaje EU? Odgovore na ta vprašanja ponuja sodna praksa Sodišča ES, ki je s sodbami v preteklih zadevah poskušalo napolniti pravne praznine in ponuditi bolj jasno definicijo pojem javni red. Mednarodne nogometne tekme predstavljajo državljanom Unije možnost udejanjanja pravice gibanja po prostoru EU, prav tako omogočajo državam članicam krepiti sodelovanje, na preizkušnjo pa postavljajo tudi policiste držav članic gostiteljic in Nacionalne nogometne informacijske točke, ki so tisti, ki morajo skrbeti, da pravo EU ni zgolj črka na papirju. Vse to pa tlakuje pot novi, bolj tesni obliki povezanosti držav EU — Združenim državam Evrope!
Ključne besede: Pravo EU, Sodišče ES, Pogodba o ES, Direktiva 2004/38, javni red, državljanstvo EU, enakopravno obravnavanje, državna suverenost, nogometni navijači, mednarodne nogometne tekme, Nacionalna nogometna informacijska točka, huligani
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2144; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
SVOBODA GIBANJA DRUŽINSKIH ČLANOV DRŽAVLJANOV EU V LUČI ZADEVE METOCK
Lara Grušovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam pravico svobodnega gibanja družinskih članov državljanov Evropske unije v luči zadeve Metock. V prvem delu predstavljam postopek predhodnega odločanja pred Sodiščem Evropske unije, nadaljujem z opisom pravice do prostega gibanja državljanov Evropske unije in njihovih družinskih članov s poudarkom na Evropskem državljanstvu in Direktivi 2004/38/ES, ki ureja pravico državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Omenjam tudi Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Schengenski režim. Na koncu prvega dela povzemam odločitev Sodišča v zadevi Akrich s področja prostega gibanja delavcev in njihovih družinskih članov. V drugem delu diplomskega dela analiziram zadevo Metock, preko katere želim ugotoviti obseg pravice do prostega gibanja družinskih članov državljanov Evropske unije, ki so državljani tretjih držav. Sprva opisujem dejansko stanje in navajam stališča tožnikov in toženca, končam z argumenti in sodbo Sodišča ter sklepnimi predlogi generalnega pravobranilca.
Ključne besede: Direktiva 2004/38/ES, zadeva Metock, zadeva Akrich, evropsko državljanstvo, postopek predhodnega odločanja, Schengenski režim, Listina EU o temeljnih pravicah, pravica prostega gibanja državljanov EU in njihovih družinskih članov.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2853; Prenosov: 538
.pdf Celotno besedilo (409,60 KB)

3.
NEKATERI VIDIKI OBLIKOVANJA EVROPSKEGA DRŽAVLJANSTVA
Primož Lampret, 2010, diplomsko delo

Opis: Državljanstvo se je skozi zgodovino spreminjalo in se še spreminja. Evropsko državljanstvo je nastalo kot posledica evropskih integracij s številnimi pogodbami in pravnimi členi, ki vsebujejo predpise veljavne za vse članice integracij. Evropsko državljanstvo je posledica širitve Evropske unije po ozemlju Evrope. Z leta v leto obseg Evropske unije raste in z njim število evropskih državljanov. Pojavi se vprašanje, ali se vsi državljani članic zavedajo, da so postali evropski državljani, saj je po raziskavah pomen nacionalne identitete še vedno večji od evropske identitete. Oblikovanje evropskega državljanstva je vseživljenjski proces in se dotika vseh starostnih skupin prebivalstva. Ogromno vlogo pri oblikovanju evropskega državljanstva imajo vzgojno — izobraževalne institucije, ki z različnimi cilji in vsebinami pomagajo učencem pri tem, da se zavedajo evropskega državljanstva. Žal pa je oblikovanje evropskega državljanstva odvisno predvsem od učiteljev in učencev, saj v učnih načrtih ni dovolj vsebin in ciljev, ki bi se s tem neposredno ukvarjali. Tako so, ne samo učencem temveč vsem, v oporo akcijski programi in društva, ki spodbujajo oblikovanje evropskih državljanov z različnimi projekti in programi. Ne smemo pa pozabiti na nenadomestljivost medijev, ki ob ustrezni uporabi pripomorejo do izbire informacij iz vseh področij.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, Evropska unija, zakonodaja Evropske unije, evropsko državljanstvo, evropska identiteta, učni načrti, društva in programi
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 1925; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (962,82 KB)

4.
IZGON DRŽAVLJANA EVROPSKE UNIJE KOT DOPUSTNA OMEJITEV PRAVICE DO PROSTEGA PRETOKA OSEB IZ RAZLOGOV JAVNEGA REDA IN JAVNE VARNOSTI
Franci Saje, 2011, diplomsko delo

Opis: Od vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo se policija in sodišča v praksi pogosto srečujejo s primeri obravnave tujcev - državljanov Evropske unije kot storilcev različnih kaznivih dejanj in prekrškov. Navedeni tujci že po pravu Evropske unije, kot tudi po slovenskem pravu, uživajo posebne pravice, med njimi tudi pravico do prostega pretoka oseb. Kot antipod, pravo EU državam članicam dovoljuje omejene posege v navedeno pravico, predvsem iz razlogov varovanja javnega reda in javne varnosti, pri čemer postavlja tudi natančne pogoje, ki dopuščajo njihovo uporabo. S temi ukrepi države članice zagotavljajo varnost svojih državljanov in varnost lastne ustavne ureditve. Diplomska naloga je vsebinsko razdeljena na tri sklope. V prvem sklopu je predstavljena problematika trenda kršitev s področja prekrškovnega prava, na katerega je vplival vstop Republike Slovenije in drugih novih držav članic v Evropsko unijo, predstavljeni pa so tudi ukrepi izgona tujca iz države. V drugem sklopu je obravnavana »evropska ureditev« pravice do prostega pretoka oseb, z nekaterimi primeri sodne prakse Sodišča Evropske unije, predstavljena pa je tudi direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES kot relevantna evropska zakonodaja s tega področja. Tretji sklop pojasnjuje ureditev instituta izgona tujca v nacionalnem prekrškovnem in kazenskem pravu, s poudarkom na posebnostih ureditve prekrškovnega prava.
Ključne besede: državljanstvo Evropske unije, prost pretok oseb, izgon tujca, tujec, javni red, javna varnost
Objavljeno: 22.09.2011; Ogledov: 1660; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (367,11 KB)

5.
6.
MOŽNOSTI SODELOVANJA OTROKA PRI ZADEVAH, KI SE NANJ NANAŠAJO
Tadeja Hari, 2012, diplomsko delo

Opis: Otrok je vpleten praktično v vsa področja pravnega urejanja od pravdnih, nepravdnih in upravnih zadev in namen naloge je ugotoviti, kakšne so njegove možnosti sodelovanja v teh zadevah.
Ključne besede: otroško pravo, osebno ime, državljanstvo, verska vzgoja, šolanje, zdravljenje, varstvo in vzgoja, stiki med starši in otroki, posvojitev, rejništvo, skrbništvo.
Objavljeno: 01.08.2012; Ogledov: 1613; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (598,04 KB)

7.
OBRNJENA SOLANGE DOKTRINA KOT ODRAZ DINAMIČNEGA RAZVOJA PRAVA EU
Nina Grasselli, 2013, diplomsko delo

Opis: Z ozirom na stopnjo integracije, ki jo EU dosega, natančneje na dejstvo, da EU ni več zgolj oblika ekonomske povezave med državami članicami, ampak da je ta tvorba že prerasla v politično unijo, ki priznava širok spekter človekovih pravic (mislim zlasti na novosti, ki jih je vpeljala Lizbonska pogodba – podelitev enake zavezujoče narave Listini o temeljnih pravicah, kot jo imajo primarni pravni akti EU in podelitev pravne osebnosti Uniji, ki je tako lahko pristopila k Svetu Evrope in postala podpisnica Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ki jo zavezuje), se v teoriji zastavlja vprašanje, ali se je EU razvila že tako daleč, da bi se lahko preko instituta evropskega državljanstva uvedlo varstvo temeljnih pravic na ravni prava EU. V želji po iskanju čim bolj praktičnih in učinkovitih pravnih rešitev so teoretiki zasnovali inovativen predlog obrnjene Solange doktrine, v izvirniku poimenovane »Reverse Solange«, ki že dobiva svoje prve zagovornike in nasprotnike. Za svoje izhodišče jemljejo »bistvo« državljanstva EU, kot je bilo opredeljeno v sodbi Sodišča EU v zadevi Ruiz Zambrano, in sicer z razlago člena 20 Pogodbe o delovanju Evropske unije in ob tem zagovarjajo, da lahko takšna razlaga Sodišča služi kot povezava med institutom državljanstva EU in konceptom varstva temeljnih pravic – namreč tudi v povsem notranjih situacijah »bistvo« državljanstva EU preprečuje kršitve temeljnih pravic. V tej nalogi zato, ob upoštevanju ustrezne sodne prakse, preučujem izvor doslej zadovoljivo uveljavljenega pravila Solange, ki predstavlja izjemo od načela primarnosti prava EU. Z ozirom na novejše razvojne tendence EU pa v nadaljevanju predstavljam zamisel o obrnjenem Solange pravilu, kako naj bi se le-to oblikovalo in funkcioniralo v praksi, prikazujem argumente, ki so mu v prid in jih soočam s protiargumenti oziroma ugotavljam, ali morda ostaja doslej uveljavljena izjema od načela primarnosti še naprej utemeljena.
Ključne besede: Solange, Reverse Solange, Lizbonska pogodba, evropsko državljanstvo, človekove pravice, Ruiz Zambrano, Kadi, ustavni pluralizem
Objavljeno: 28.02.2013; Ogledov: 1517; Prenosov: 388 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (782,89 KB)

8.
PROSTO GIBANJE DELAVCEV EVROPSKI UNIJI
Nina Tertinek, 2013, diplomsko delo

Opis: Že od razvoja človeštva je človek podvržen migracijam, bodisi iz radovednosti, želje po spremembi in spoznanju “drugega sveta”, bodisi iz potrebe po preživetju in boljšem ekonomskem položaju. Kljub temu, da se o delu v tujini veliko govori in piše, pa se presenetljivo majhen odstotek ljudi dejansko odloči za ta korak. Pogosto predstavlja oviro tuj jezik ter strah pred novitetami, novim okoljem in izgubo prijateljev ter sorodnikov. V moji diplomski nalogi bom predstavila kako je postopno prišlo do svoboščin notranjega trga. Svoboda gibanja oseb je poleg prostega pretoka blaga, storitev in kapitala tudi ena temeljnih svoboščin notranjega trga. Menim, da je ekonomska liberalizacija v nasprotju s protekcionizmom dobra, saj z vzpostavitvijo notranjega trga Evropske unije (v nadaljevanju EU), sodelovanjem in odprtostjo držav članic pridobimo večjo ponudbo na trgu in posledično zaradi konkurence tudi nižje cene ter višjo kakovost izdelkov. V drugem delu, ko bom prešla v tako imenovano jedro diplomske naloge, pa bom predstavila institut prostega pretoka oseb oz. natančneje delavcev ter “parazitske pravice” članov njihovih družin. V EU je prepovedana tako neposredna kot posredna diskriminacija na podlagi državljanstva, s prepovedjo pa je omogočeno, da državljani katerekoli države članice EU delajo v katerikoli članici po enakimi pogoji kot domači delavci. Zaradi mojega osebnega zanimanja glede odhoda v tujino, pa se bom dotaknila tudi vprašanja priznavanja poklicnih kvalifikacij, posebej teme vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij za poklic pravnika. Na koncu diplomske naloge bo predstavljen institut evropskega državljanstva, ki je temelj pripadnosti EU ter vse manjše pravice državljanov tretjih držav, ki so sorazmerne s potrebo po delovni sili.
Ključne besede: Migracije, svoboščine notranjega trga, ekonomska liberalizacija, diskriminacija, vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij, evropsko državljanstvo.
Objavljeno: 14.05.2013; Ogledov: 1194; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (753,21 KB)

9.
DEJANSKO URESNIČEVANJE BISTVENE VSEBINE PRAVIC DRŽAVLJANOV EU
Vesna Krpan, 2013, diplomsko delo

Opis: Novejša sodna praksa Sodišča EU uvaja nov pristop uporabe prava EU na področju prostega gibanja oseb in državljanstva Unije, z vpeljavo merila dejanskega uresničevanje bistvene vsebine pravic državljana Unije, ki so mu podeljene zaradi tega statusa in tako bistveno razširja obseg uporabe prava EU. Merilo namreč implicira, da v izjemnih primerih, če pride do preprečitve dejanskega izvrševanja bistvene vsebine pravic v zvezi s statusom državljanstva Unije ali otežitve uresničevanja teh pravic, tudi položaj, ki ne vsebuje čezmejnega elementa, spada na področje uporabe prava EU. Posledice novega pristopa se bodo odražale v migracijski politiki držav članic. Na eni strani pravo Unije tako vedno bolj vpliva na pravila držav članic za pridobitev in odvzem državljanstva. Na drugi strani so države članice primorane podeliti pravice do prebivanja določenim kategorijam državljanov Unije in njihovim družinskim članom, ki pred tem niso imeli pravice se sklicevati na pravo Unije, kar bo imelo vpliv tudi na večje finančne obremenitve držav članic. Manj očitna, a zagotovo ne manj pomembna, je tudi posledica na varstvo temeljnih pravic EU, saj bi široka razlaga člena 20 PDEU namreč lahko sprožila uporabo temeljnih pravic, kljub temu pa za enkrat še ni mogoče z gotovostjo ugotoviti natančnega dometa novih načel oblikovanih s strani Sodišča EU.
Ključne besede: državljanstvo Unije, Direktiva 2004/38, prosto gibanje državljanov Unije, povsem notranji položaj, zadeva Rottmann, zadeva Ruiz Zambrano, zadeva McCarthy, zadeva Dereci in drugi, migracijska politika, varstvo temeljnih pravic EU
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 1425; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (977,35 KB)

10.
PRAVICA DO DRŽAVLJANSTVA
Sergeja Mevc, 2014, diplomsko delo

Opis: Pravica do državljanstva je zagotovljena že v Univerzalni deklaraciji OZN o človekovih pravicah, ki je posledica izkušenj druge svetovne vojne in predstavlja poleg Ženevskih konvencij prvi temelj mednarodnopravnega varstva človekovih pravic. Pravno sicer ni zavezujoč dokument, predstavlja pa podlago na osnovi katere so bile kasneje sprejete številne mednarodne konvencije, ki obsegajo pravice, določene v Splošni deklaraciji človekovih pravic. Mednarodne konvencije, sprejete na področju varstva človekovih pravic, ter v zvezi s tem s pravica do državljanstva, kot ena izmed človekovih pravic, so pravno zavezujoče le za države pogodbenice teh konvencij. Kljub mednarodnopravni ureditvi pa sodi odločitev o tem komu bodo države podelile svoje državljanstvo, ter pod kakšnimi pogoji, kot tudi prenehanje državljanstva v izključno pristojnost vsake posamezne države, v katero se druge države in tudi mednarodno pravo ne morejo vtikati. Ker je to suverena pravica vsake posamezne države mednarodno pravo ne nudi posebnega pravnega sredstva v primeru, da države to pravico ne izvajajo dosledno, pač pa sledi le mednarodna odgovornost in iz tega izhajajoče sankcije. Države se prostovoljno odločijo ali bodo postale pogodbenice določene konvencije ali ne. Ko pristopijo h konvenciji morajo v skladu z obveznostmi, ki jih sprejmejo z mednarodno pogodbo, urediti tudi svojo nacionalno zakonodajo. Tako morajo tudi na področju pravice do državljanstva, ki je sicer suverena pravica posamezne države, države spoštovati mednarodne konvencije in njihova ureditev v nacionalni zakonodaji posameznikom ne sme nuditi manjši obseg pravic, kot jim je zagotovljen v skladu z mednarodnimi konvencijami.
Ključne besede: državljanstvo, apatridi, osebe brez državljanstva, bipatridi, človekove pravice, dvojno državljanstvo
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 894; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (595,16 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici