Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Filozofija zgodovine se ukvarja s filozofskimi razmisleki o zgodovini, ki prihajajo iz najrazličnejših filozofskih disciplin. V tem delu smo se ukvarjali s petimi sklopi teh problemov: s problemom objektivnosti, z ontološkimi problemi, z vzročnostjo in razlago, z etiškimi problemi in z logičnimi zmotami. Pri vseh teh problemih smo navedli glavne teoretske pristope in se do njih opredelili. Nato smo omenjene pristope analizirali še v izbranem zgodovinopisju na temo državljanske vojne med Cezarjem in Pompejem. Ugotovili smo, da so vsi problemi prisotni v praktično vseh delih, ki smo jih analizirali, seveda pa obstajajo velike razlike med avtorji. Starejši uporabljajo bolj problematične pristope kot novejši, vendar imajo tudi novejši določene probleme. V drugem delu naloge smo še sami poskusili napisati zgodovino te državljanske vojne ob upoštevanju vseh problemov. Pisanje smo začeli s sklenitvijo triumvirata med Cezarjem, Pompejem in Krasom. Ti rimski aristokrati so bili prisiljeni sodelovati zaradi nasprotovanja senatorjev pod vodstvom Katona Mlajšega. Sodelovanje jim je omogočilo uresničitev njihovih političnih načrtov, tako da so za obdobje sedmih let do Krasove smrti sami obvladovali skoraj celotno rimsko politično sceno. Po Krasovi smrti sta ostala samo še Cezar in Pompej in oba sta želela imeti vodilno vlogo v Rimu. Ta položaj so izkoristili njuni številni sovražniki, ki so se povezali s Pompejem, da bi se znebili Cezarja, s čimer pa so povzročili vojno. Cezar se namreč ni bil pripravljen odreči svoji moči in oblasti. Državljanska vojna, ki je sledila, se je razširila na celotno Sredozemlje; boji so potekali od Iberskega polotoka vse do Egipta. Bojevanje se je odvijalo v več fazah: v prvi fazi je Cezar naglo zavzel Italijo, Pompej in senatorji pa so se umaknili v Epir, v drugi fazi je Cezar porazil Pompejeve podpornike v Hispaniji, njegovi častniki pa so bili neuspešni v Afriki in v Iliriku, v tretji fazi sta se oba voditelja spopadla tudi neposredno. V odločilni bitki pri Farzalu je zmagal Cezar. Pompej je pobegnil v Egipt, kjer je bil ubit, državljansko vojno pa so nadaljevali njegovi podporniki. Cezar se je vmes zapletel v vojni v Egiptu in v Mali Aziji, tako da so pompejanci imeli dovolj časa, da so zbrali novo vojsko. Sledili so spopadi v Afriki in nato še enkrat v Hispaniji, v katerih je vedno zmagal Cezar in tako tudi končal državljansko vojno. Nato je sam ostal na vrhu rimske republike in je začel vladati povsem samovoljno. Uveljavil je številne reforme, si nadel mnoge nazive in opravljal več funkcij hkrati. Zaradi tega se je zameril marsikateremu Rimljanu. Njegovi največji nasprotniki so se povezali in nanj izvedli atentat.
Ključne besede: Gaj Julij Cezar, Gnej Pompej Veliki, državljanska vojna, filozofija zgodovine, analiza zgodovinopisja
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,58 MB)

Opis: Namen magistrske naloge je preučiti obdobje od zaključka vojne v Galiji do Cezarjeve smrti, vključno z atentatom, in ga primerjati s prikazanim v prvi sezoni serije Rim (2005-2007). Do konca 2. stoletja pr. n. št. je rimski državi uspelo postati glavna sila v Sredozemlju. Čeprav so bili zunanjepolitično zelo uspešni, se je v tem času v Rimu nabrala kopica notranjepolitičnih težav. Le-te so poskušali rešiti številni pomembni Rimljani, toda pri tem niso bili uspešni. Po krvavi Sulovi diktaturi se je v Rimu izoblikoval prvi triumvirat, katerega cilj je bil obvladovanje rimske politike. Med triumvirji je postopoma glavno vlogo prevzel Gaj Julij Cezar, ki se je dokazal zlasti v vojnah z Galci. Proti njemu se je skupaj s senatom obrnil triumvir Pompej in pričela se je državljanska vojna, ki je potekala med letoma 49 in 45 pr. n. št. Cezar se je po zmagi v državljanski vojni vrnil v Rim, kjer je v naslednjem letu pridobil veliko število nazivov. Proti njemu je bila organizirana zarota in 15. marca leta 44 pr. n. št. izpeljan atentat. Obdobje med letoma 49 in 44 pr. n. št. je bilo predstavljeno v prvi sezoni serije Rim. Serijo so zasnovali v produkcijski hiši HBO. Snemanje je potekalo med letoma 2005 in 2007 na različnih lokacijah, najpogosteje pa v Sofiji in Rimu. Serija Rim je po mnenju mnogih kritikov z vsega sveta ena izmed najboljših serij, umeščenih v zgodovinsko obdobje rimske republike. V seriji prepričajo zvestoba in domiselna uporaba antičnih virov (že prevzem osrednjih junakov Lucija Vorena in Tita Pulona) ter številni prikazi rimskega družbenega, političnega in verskega življenja. V primerjavi z nekaterimi prikazi zatona rimske republike v zgodovinopisju serija ne kaže pretirane naklonjenosti branilcem republike, kot sta bila Katon in Ciceron, marveč poudarja šibkost republikanskih ustanov in v ospredje kot »zgodbi o uspehu« postavi Cezarja in za njim Oktavijana.
Ključne besede: rimska republika, Cezar, Pompej, državljanska vojna, marčeve ide, serija Rim, Katon, Ciceron, rimska zgodovina v popularni kulturi.
Objavljeno v DKUM: 11.12.2019; Ogledov: 1555; Prenosov: 163
Celotno besedilo (790,08 KB)

Opis: Kemično orožje se v spopadih uporablja vse od prve svetovne vojne dalje, zadnji primer uporabe kemičnega orožja v oboroženem konfliktu pa se je zgodil v sirski državljanski vojni. V diplomskem delu smo razložili pojem kemičnega orožja, spoznali smo vrste kemičnega orožja ter se seznanili s kliničnimi znaki zastrupitve s kemičnim orožjem. Spoznali smo tudi zaščitne ukrepe v primeru kemičnega napada ter načine dekontaminacije po izpostavljenosti. Ogledali smo si tudi potek sirske državljanske vojne od njenih začetkov, ter se podrobneje posvetili napadu s kemičnim orožjem v predmestju Damaska. Predstavili smo tudi udeležene oborožene sile v konfliktu. Ker nas je zanimalo tudi, kako je na morebiten napad s kemičnim orožjem pripravljena Republika Slovenija, smo si ogledali in predstavili Državni načrt zaščite in reševanja ob uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi, s čimer smo ugotovili, da je Republika Slovenija na morebitne teroristične napade s kemičnim orožjem dobro pripravljena. V raziskovalnem delu smo posredovali anketo študentom Fakultete za varnostne vede, saj nas je zanimalo, kako ogrožene se počutijo pred morebitnim terorističnim napadom s kemičnim orožjem, ter ali poznajo posledice uporabe kemičnega orožja in zaščito pred njim. Z raziskavo smo ugotovili, da se študentje ne počutijo ogrožene zaradi morebitnih terorističnih napadov s kemičnim orožjem, ter da ne poznajo zaščite pred njegovimi učinki, poznajo pa posledice uporabe kemičnega orožja.
Ključne besede: kemično orožje, terorizem, državljanska vojna, Sirija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.10.2014; Ogledov: 1812; Prenosov: 280
Celotno besedilo (601,23 KB)

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Primerjava knjige in filma: The Private History of a Campaign that Failed, je govora o realizmu, ameriškem realizmu, vsebini in karakterjih v ameriškem realizmu in o avtorjih, ki so bili aktivni v tem obdobju. Obravnavan je tudi stil pisanja, ki ga v delu uporablja Mark Twain in kako je le ta integriran v zgodbo. Beseda teče tudi o suženjstvu, ki je eden izmed glavnih vzrokov ameriške državljanske vojne. Osrednja tema diplomskega dela je primerjava knjige in filma z že omenjenim naslovom. Predstavljene so vse podobnosti in razlike obeh del.
Ključne besede: Ključne besede: realizem, ameriški realizem, Twainov stil pisanja, državljanska vojna, suženjstvo.
Objavljeno v DKUM: 24.02.2010; Ogledov: 5468; Prenosov: 277
Celotno besedilo (275,10 KB)

Opis: Virginija je leta 1861 razglasila neodvisnost in se odcepila od ZDA. Lee je prevzel virginijsko milico, ki jo je spremenil v vojsko. S pomočjo Konfederacije držav Amerike, kateri se je pridružila Virginija, so premagali vojsko ZDA pri Manassasu. Leta 1862 je Lee prevzel vojsko severne Virginije in jo popeljal na zmagovalno pot po polotoku Peninsula, kjer je premagal superiorne sile generala Georgea McClellana v sedmih dneh bitk. Zvezno poveljstvo je sprožilo napad na severu, kjer je prišlo do druge bitke pri Manassasu, kjer so zvezne sile izgubile. Lee je sprožil prvo invazijo na sever še istega leta. Napotil se je v Maryland, kjer je skušal prenesti vojno na sovražno ozemlje – ni mu uspelo. V bitki pri Sharpsburgu se je obranil, ampak moral se je vrniti nazaj v severno Virginijo. Pot ga je spet vodila v severno Virginijo, kjer se je spopadel z zveznimi silami pri Fredericksburgu in Chancellorsvilleu – tokrat v duhu zmage. Potem je sprožil drugo ofenzivo na sever, ki je povzročila bitko pri Gettysburgu. To je bila odločilna bitka, katero je Lee izgubil. Po tej bitki se vojska severne Virginije ni več opomogla. Zvezna vlada je leta 1864 imenovala generala Granta za vrhovnega poveljnika vseh vojsk ZDA. Ta je sprožil operacijo »Overland«, ki ga je popeljala skozi divjino Wilderness do reke James. Lee mu je sledil in se mu upiral, kolikor so mu sredstva dopuščala. Ampak ni bil kos superiornosti vojske Potomaca. Lee se je nazadnje znašel pred mestom Petersburg. To mesto je skušal obdržati, zaradi oskrbovalnih poti. Po padcu Petersburga se je umaknil in predal 9. aprila 1865 pri Appomattox Courthouseu. Tako se je Lee nahajal v središču dogajanja; od začetka vojne kot poveljnik Virginijske milice in vzpostavitev vojaškega aparata, pa vse do krvavega konca kot poveljnik vojske severne Virginije. Vlogo je opravil vestno in po svojih najboljših sposobnostih.
Ključne besede: Ameriška državljanska vojna, vojska severne Virginije, general Robert E. Lee, general J. E. B. Stuart, general "Stonewall" Thomas J. Jackson, general Ulysses S. Grant, vojska Potomaca, bitka pri Manassasu, bitka pred Fredericksburgom, bitka za Chancellorsville, bitka pri Gettysburgu.
Objavljeno v DKUM: 13.08.2009; Ogledov: 3689; Prenosov: 237
Celotno besedilo (5,91 MB)