| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Policijsko nasilje: primerjava nezakonite obravnave tujcev, priseljencev in državljanov
Anja Babnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V sodobni družbi je nasilje zelo pogosto. O njem lahko beremo, ga občutimo in vidimo. Vloge policista so različne, od sodelovanja z državljani do odkrivanja kaznivih dejanj, pri tem pa lahko povzroči neodobravanje in sproži konflikte z osebami v postopku. Na svetovni ravni policijsko nasilje in s tem povezana kriminaliteta nista nekaj novega, ampak se narava in pogostost le-tega spreminja. Tukaj govorimo o pretirani uporabi sile, ki presega potrebna dejanja za doseganje zakonitega namena. Policijsko nasilje ni sprejemljivo v nobenem pogledu, najbolj problematično pa je nasilje nad tujci in priseljenci. To nasilje je zelo dobro vidno v ZDA, kjer so tarča temnopolti. Na težave na tem področju so v preteklosti v ZDA, v času formalne segregacije, opozarjala različna družbena gibanja. Kljub odpravi segregacije, težave ostajajo, o njih pa danes govorijo aktivisti gibanja Black lives matter. Domneva se, da v Evropi tujci prevzemajo takšno vlogo, kot jo imajo temnopolti v ZDA, čeprav primerjava policijskega nasilja med ZDA in Evropo pokaže, da je žrtev v Evropi veliko manj. Umori temnopoltih in z njimi povezani incidenti, ki se dogajajo, niso naključni in zgolj za preprečitev napada na policista. Današnja tehnologija in dostop do družbenih medijev vsaj delno pomagata odkrivati prekoračitev uporabe sile. S tem policijsko nasilje nad rasnimi in etničnimi manjšinami vse bolj pridobiva mednarodno pozornost. Dejstvo je, da stereotipom o manjšinah in kaznivih dejanjih ne podležejo samo policisti. Pogosto je takšna miselnost razširjena v celotni družbi. Rasno profiliranje je vključeno v policijsko prakso in se širi od posameznika na celotno organizacijo. V tem primeru govorimo o institucionalnem rasizmu. Ključni dejavnik za pojav policijskega nasilja je strukturno nasilje v družbi, zato je treba na nasilje gledati kot na sistemsko motnjo znotraj institucije.
Ključne besede: magistrska dela, nasilje, policija, tujci, priseljenci, državljani
Objavljeno: 07.02.2021; Ogledov: 159; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (885,50 KB)

2.
Nacionalni jeziki v EU
Janja Hojnik, 2018, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka je prikazati, kako pravo EU, zlasti preko sodne prakse Sodišča EU, rešuje primere konflikta med enotnim trgom EU, ki predstavlja temeljno načelo prava EU, in prizadevanji držav članic po ohranitvi različnih jezikov, ki predstavljajo oviro za delovanje enotnega trga. Izpostavljen je zlasti vpliv tržnega prava EU na uporabo jezika pri prodaji blaga (bodisi v smislu oznak na proizvodih na trgovskih policah bodisi pri oglaševanju tega blaga v trgovinah in v medijih). Predstavljena je problematika zahtev po znanju jezika v okviru svobode gibanja delavcev, vključno s problematiko uporabe izvirnega imena v drugih državah članicah EU. Izpostavljena je tudi problematika vpliva skupne valute na jezikovno raznolikost držav članic. Utemeljevanje je podprto z uporabo uveljavljenih metod pravne znanosti.
Ključne besede: večjezičnost, notranji trg, EU, pretok blaga, državljani EU, osebno ime, evro
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 565; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (535,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Državljanstvo Evropske unije v sodni praksi Sodišča Evropske unije
Sabina Horvat, 2017, magistrsko delo

Opis: Državljanstvo Unije je institut, ki se je od uvedbe naprej vsebinsko spremenil in dopolnil predvsem z aktivnim delovanjem Sodišča EU. Čeprav ne gre zanemariti njegov postopni razvoj v zakonodaji EU vse odkar je leta 1993 bilo uvedeno, je prav Sodišče EU tisto, ki je (vsaj v določeni meri) pojasnilo vsebino državljanstva Unije. To je sicer tesno povezano z nacionalnim državljanstvom, kar izhaja že iz primarne zakonodaje in se kaže tudi v tem, da so države članice pristojne za določanje pogojev za pridobitev in izgubo državljanstva, vendar pa ob tem še vedno morajo spoštovati temeljna načela EU. Prelomni korak v razvoju sodne prakse na področju državljanstva Unije in z njim tesno povezano pravico do prostega gibanja, je prinesla novejša sodna praksa z uvedbo merila dejanskega izvrševanja bistvene vsebine pravic, ki so podeljene zaradi statusa državljana Unije. Pristop Sodišča EU namreč daje podlago za širšo uporabo prava EU. Merilo omogoča, da se v primerih, kadar bi bilo onemogočeno dejansko izvrševanje bistvene vsebine pravic, ali kadar bi bilo oteženo izvrševanje pravic državljana Unije, pravo EU lahko uporabi, čeprav ni podanega čezmejnega elementa. Takšen pristop Sodišča EU, kljub restriktivni razlagi, je sicer omogočil sklicevanje na pravo EU tudi v primerih, ki po prejšnjem pristopu z njim niso bili zajeti, vendar pa v ospredju še vedno ostaja problem obratne diskriminacije v povezavi s popolnoma notranjimi položaji in vprašanje razmerja s temeljnimi pravicami. Tako se tudi niso uresničili strahovi držav članic, da bi takšen pristop razširil področje uporabe prava EU. Vsekakor gre za področje, ki je z nacionalno zakonodajo držav članic tesno povezano, in ki bo v prihodnosti vplivalo predvsem na oblikovanje politike priseljevanja držav članic. To se kaže tudi v velikem številu intervencij držav članic v zadeve s področja državljanstva Unije, saj je državljanstvo institut in eden izmed pokazateljev suverenosti, ki se jim države članice niso pripravljene odpovedati v celoti. Tako je državljanstvo Unije predmet nenehnih sprememb, ki je v marsičem olajšalo življenje svojih državljanov, je pa za njegovo učinkovito varstvo potrebno vnesti več jasnosti, določnosti in predvidljivosti, zato da se bodo državljani Unije na te pravice z gotovostjo lahko zanesli.
Ključne besede: Pravo EU, državljanstvo, prosto gibanje in prebivanje, državljani tretjih držav, Direktiva 2004/38, popolnoma notranji položaji, obratna diskriminacija, temeljne pravice.
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 1188; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (916,75 KB)

4.
ZAPOSLOVANJE, DELO IN SOCIALNA VARNOST DRŽAVLJANOV EU V REPUBLIKI HRVAŠKI IN BIH
Andreja Kurbos, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila problematiko zaposlovanja in dela državljanov EU v Republiki Hrvaški in Bosni in Hercegovini. Za Slovenijo kot članico EU velja prost pretok gibanja oseb, medtem ko imata obe primerjani državi medsebojno različne pogoje glede zaposlovanja in dela tujcev. Ureditev v Republiki Hrvaški se zaradi pristopa k EU približuje naši ureditvi, kar pa ne moremo reči za Bosno in Hercegovino. Predstavila sem pravni okvir, ureditev bivanja, postopek zaposlovanja in dela tujcev ter državljanov EU v izbranih državah. Naredila sem tudi primerjavo med pravnimi ureditvami. Dodatno sem vključila poglavje o socialni varnosti. Hrvaška bo letos postala 28. članica EU, zato je morala opraviti usklajevanja ter prilagoditve nacionalnega pravnega reda s pravnim redu EU, poostrile so se določene določbe na delovnopravnem področju in področju socialne varnosti, da bi se zmanjšale kršitve v praksi. Bosna in Hercegovina je glede same pravne ureditve precej neenotna, lahko bi rekla tudi neučinkovita pri upoštevanju zakonskih določil v praksi (še posebej na področju socialne varnosti), kar je posledica trenutnega političnega sistema v državi in pomanjkanja kontrole s strani pristojnih državnih organov.
Ključne besede: zaposlovanje, delo, socialna varnost, državljani EU, Republika Hrvaška, BiH
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 640; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

5.
PRAVNI POLOŽAJ EKONOMSKIH PRISELJENCEV IZ TRETJIH DRŽAV V EVROPSKO UNIJO
Marina Tancoš, 2015, diplomsko delo

Opis: Ljudje se običajno zaposlujemo v državi prebivanja. Vedno tesnejša povezanost med posameznimi državami in želja po delu v tujini sta pripeljali do položaja, ko je zaposlovanje delavcev v tujini, kamor se nemalokrat tudi preselijo za namen dela, postal povsem običajen položaj. Evropska unija kot organizacija, ki povezuje več držav v enotno tvorbo, poenostavlja postopek zaposlovanja državljanov EU znotraj EU, za državljane tretjih držav pa določa enoten postopek za dostop do trga dela EU. Pravice, ki jih pridobijo delavci migranti iz tretjih držav, se razlikujejo glede na to, kakšen status delavci pridobijo. Lahko gre za visokokvalificirane delavce, dolgoročne rezidente ali povsem običajne delavce, ki vstopijo v EU z namenom zaposlitve. Vsaka država članica posebej določa število delavcev migrantov, ki jih bo sprejela na svoje ozemlje, prav tako pa je pred zaposlitvijo delavca tujca potrebno preveriti, ali ni mogoče na delovno mesto zaposliti domačega delavca, torej državljana EU.
Ključne besede: zaposlovanje, Evropska unija, državljani tretjih držav
Objavljeno: 19.04.2016; Ogledov: 1288; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (808,68 KB)

6.
Peticije, pisma in tihotapski časi
Alenka Puhar, 2005

Opis: Peticije, pisma in tihotapski časi
Ključne besede: slovenska književnost, peticije, pisma, oblast, državljani
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 374; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Primerjava čustvene inteligence med policisti in državljani
Katja Trpinc, 2015, diplomsko delo

Opis: S pomočjo spletne ankete smo primerjali razvitost čustvene inteligence policistov in ostalih državljanov. Zanimal nas je pogled anketirancev na dobro razvito čustveno inteligentno osebo, kdo ima bolje razvit čut za sočloveka ter ali lahko poklic, ki ga opravlja posameznik, vpliva na boljši razvoj čustvene inteligence. Oprli smo se na podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo spletne ankete, ki so jo reševali tako policisti kot ostali državljani.
Ključne besede: policija, policisti, državljani, čustva, empatija, čustvena inteligenca, vprašalniki, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno: 11.09.2015; Ogledov: 901; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (625,29 KB)

8.
ZAPOSLOVANJE HRVAŠKIH DRŽAVLJANOV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Mojca Šafarić, 2014, diplomsko delo

Opis: 1. julija 2013 je Republika Hrvaška postala članica EU. Z Zakonom o uveljavitvi prehodnega obdobja za zaposlovanje in delo državljanov Republike Hrvaške v Republiki Sloveniji po vstopu Republike Hrvaške v Evropsko unijo, je uvedeno dvoletno prehodno obdobje, ki Republiki Sloveniji omogoča, da uveljavlja nacionalno zakonodajo s področja zaposlovanja in dela tujcev, z namenom, da ne ogrozi normalnega delovanja slovenskega trga dela oz. da daje domačim brezposelnim osebam in osebam, ki so glede pravic do zaposlitve izenačene z državljani Republike Slovenije, prednostno zaposlovanje. Hrvaški delavci se v Republiki Sloveniji še naprej zaposlujejo in delajo kot državljani tretje države. Če se želijo zakonito zaposliti, še naprej potrebujejo delovno dovoljenje. Kljub temu, je članstvo v Evropski uniji prineslo nekatere spremembe za hrvaške državljane. V diplomskem delu je navedeno, za katere oblike zaposlovanja oz. dela hrvaški delavec ne rabi več delovnega dovoljenja, ter na podlagi katere pravne podlage. Načelo prostega gibanja delavcev se lahko, po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, pod določenimi pogoji omeji za sedem let. S 1. januarjem 2015 se začnejo uporabljati nove določbe sprememb Zakona o tujcih (ZTuj-2A), pripravlja pa se tudi nov Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT), ki bi nadomestil Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1). Predlog ZZSDT uvaja, zaradi usklajevanja z Evropsko zakonodajo, enotno dovoljenje, na podlagi katerega bodo lahko tujci prebivali in delali v Republiki Sloveniji. Nadomestilo bi tako dovoljenje za prebivanje, kot dovoljenje za delo. V diplomskem delu je opredeljeno v kolikšni meri bo »nova« zakonodaja vplivala na zaposlovanje in delo hrvaških državljanov.
Ključne besede: Republika Hrvaška, Republika Slovenija, Evropska unija, zaposlovanje, delo, delovno dovoljenje, državljani tretje države, enotno dovoljenje.
Objavljeno: 12.02.2015; Ogledov: 1295; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

9.
PRAVICE TURŠKIH DRŽAVLJANOV V EU PO ODLOČBI SODIŠČA EU V ZADEVI DEMIRKAN
Jerneja Horvat, 2014, diplomsko delo

Opis: Leyla Ecem Demirkan je s tožbo pred nemškim sodiščem zahtevala ugotovitev, da za prestop nemške meje ne potrebuje vize. Odločitev naj bi temeljila na razlagi Pridružitvenega sporazuma ter klavzule »standstill« vsebovane v Dodatnem protokolu Pridružitvenega sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Turčijo, ki pogodbenicama prepoveduje uvedbo novih omejitev na področju svobodnega opravljanja storitev ter svobodne ustanovitve. Uredba (ES) št. 539/2001 in na njej temelječ nemški predpis sta obveznost vize uvedla po začetku veljavnosti Dodatnega protokola. Predložitveno sodišče je Sodišču EU zastavilo vprašanje, ali klavzula »standstill«, vsebovana v Pridružitvenem sporazumu s Turčijo ščiti tudi prejemnike storitev. Sodišče je z analizo sodne prakse prišlo do zaključka, da se cilji Pridružitvenega sporazuma ter Pogodb o Evropski uniji in delovanju Evropske unije preveč razlikujejo, da bi bilo mogoče sodno prakso, ustvarjeno v povezavi s Pogodbo o delovanju Evropske unije prenesti na Pridružitveni sporazum. Ker tudi ne obstaja sodna praksa, ki bi v kontekstu klavzule »standstill« že priznala pravice prejemnikom storitev, je odločilo, da takšnih pravic klavzula ne zagotavlja in da je treba klavzulo razumeti tako, da v okviru svobodnega opravljanja storitev ščiti samo ponudnike storitev.
Ključne besede: zadeva Demirkan, Evropska unija, Pridružitveni sporazum, Dodatni protokol, klavzula »standstill«, turški državljani, sodna praksa, svoboda opravljanja storitev, pasivna svoboda opravljanja storitev
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 1124; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (232,54 KB)

10.
EVROPSKA DRŽAVLJANSKA POBUDA
Petra Usenik, 2012, diplomsko delo

Opis: Evropska državljanska pobuda je instrument neposredne demokracije, katerega namen je omogočiti višjo stopnjo sodelovanja državljanov Evropske unije v osrednjih političnih evropskih zadevah. Instrument daje pravico najmanj milijonu državljanov Evropske unije, da od Komisije EU zahtevajo pripravo novega zakonodajnega predloga. Ideja o evropski državljanski pobudi je zorela že desetletja, s širitvijo Evropske unije pa je prerastla v potrebo po instrumentu, ki bi državljane Evropske unije identificiral z Evropsko unijo in premoščal njihovo odtujenost od evropske politične elite. Gotovo ni naključje, da se uresničuje ravno v dobi, ko je zbiranje široke podpore po državah članicah Evropske unije, ki jo instrument za svoje delovanje potrebuje, s pomočjo socialnih omrežij, ki jih zagotavlja svetovni splet, zelo olajšano in ne more biti slučaj, da se je ideja začela udejanjati ravno v času največje krize Evropske unije in evropske valute. Cilji instrumenta bodo lahko v praksi doseženi zgolj v primeru, da bo sistem evropske državljanske pobude deloval. V strokovni javnosti instrument vzbuja tako pozitivna kot negativna pričakovanja. Kritiki Uredbe EU št. 211/2011 opozarjajo, da je postopek preveč kompleksen in predolg . Hkrati pa instrument vzbuja močna pričakovanja in vzbuja optimizem, kar v primeru nemožnosti realizacije lahko deluje ravno nasprotno od želene smeri – v poglabljanje odtujenosti evropskih državljanov od evropskih institucij . Ni mogoče prezreti dejstva, da je predpisani postopek res zapleten, vendar bo to oviro dober organizator zagotovo prešel. Bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da evropska državljanska pobuda predstavlja zgolj predlog za oblikovanje načrta, ki Komisijo EU samo spodbuja, ne pa tudi zavezuje k ukrepanju na zakonodajnem področju. Komisija EU se tako lahko odloči, da ne bo sprejela nobenih ukrepov glede predložene evropske državljanske pobude, kar zanjo ne predvideva nobenih sankcij. Končna odločitev je v rokah Evropskega parlamenta in Sveta, saj se kot zakonodajalca lahko odločita, da ne bosta sprejela predloga pravnega akta Komisije EU, ki ga je ta dala na podlagi predlagane evropske državljanske pobude. Vsekakor menim, da je prav, da evropsko državljansko pobudo v začetnih korakih njenega uresničevanja v praksi pospremimo z optimizmom, ob tem pa verjamemo, da bo Komisija EU v fazi spremljanja njenega delovanja zaznala vse pomanjkljivosti postopka in tudi predlagala korektivne ukrepe, da bo zares lahko postala prvi korak k državljanski demokraciji v Evropi.
Ključne besede: Evropska unija, Lizbonska pogodba, evropska državljanska pobuda, državljani Evropske unije, instrument neposredne demokracije
Objavljeno: 21.06.2012; Ogledov: 2098; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (4,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici