Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Avtomobilska industrija v globalnem gospodarstvu predstavlja eno izmed najpomembnejših industrij, saj združuje številne industrije, ki tvorijo globalno mrežo številnih podjetij, ki jih pod skupno streho združujejo OEM. Spremembe so trenutno znotraj avtomobilske industrije edina stalnica. S tem mislimo tako na globalizacijski proces, ki je avtomobilsko industrijo zaznamoval pred desetletji, kakor tudi na trende elektrifikacije, vključevanja umetne inteligence v proizvodni proces in končni produkt - avtomobil, spremembah potrošniških navad posameznikov in strukturne spremembe na trgu avtomobilov. V zadnjem obdobju lahko opazujemo počasen trend stagniranja uveljavljenih držav, ki krojijo usodo avtomobilske industrije že več desetletij. Prav zaradi teh sprememb v ospredje prihajajo nove države, ki so predstavljala gonilno silo v času globalizacijskega procesa. V mednarodni trgovini so se tako vzpostavile nove povezave, ki so na prvi pogled morda neznačilne in so bile pred desetletji težko predstavljive. Prav zaradi številnih povezav v mednarodni trgovini in vzpona na avtomobilskem trgu nas je v našem magistrskem delu zanimalo, ali pariteta kupne moči za Kitajsko, Indijo, Brazilijo, Južno Korejo in Turčijo velja. Testiranje paritete kupne moči je v zadnjem obdobju med številnimi avtorji zelo priljubljeno. Proces preverjanja paritete kupne moči smo razdelili na dva dela, sprva prikaz linijskega grafikona logaritma realnega deviznega tečaja posamezne izbrane države, v drugi fazi pa smo se poslužili bolj formalnih oblik testiranja paritete kupne moči. Odločili smo, da pariteto kupne moči za izbrane države preverimo s testi stacionarnosti in kointegracije. V primeru testiranja stacionarnosti smo se odločili, da uporabimo razširjeni Dickey Fullerjev (ADF) Test in Kwiatkowski, Phillip, Schmidt in Shinov (KPSS) test. V primeru testiranja kointegracije pa smo se odločili za uporabo Engle Grangerjevega testa. Za bazni valuti smo izbrali USD in EUR. Analiza temelji na mesečnih podatkih med januarjem 2000 in decembrom 2022. Rezultati testiranj so pokazali, da pariteto kupne moči v primeru izbire USD kot referenčne valute delno potrdimo v primeru Južne Koreje, Kitajske, Indije in Turčije, v primeru izbire EUR kot referenčne valute pa lahko pariteto kupne moči delno potrdimo v primeru Južne Koreje, Indije in Turčije.
Ključne besede: avtomobilska industrija, globalni trendi v avtomobilski industriji, države v razvoju, pariteta kupne moči, stacionarnost, testi enotskega korena, kointegracija
Objavljeno v DKUM: 08.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (3,29 MB)

Opis: Globalni trgi so izpostavljeni velikim premikom v smislu medsebojnega gospodarskega povezovanja. To vodi h gospodarskim spremembam, ki se odražajo na sinhronosti delniških gibanj, za katere mnogokrat trdimo, da na osnovi znanih informacij in prihodnjih pričakovanj kažejo gospodarsko sliko prihodnosti. Čeprav je sinhronost med delniškimi indeksi na trgu že ves čas prisotna, se z razvojem in integracijo novih trgov sedaj uveljavlja v vse bolj globalnem merilu. Študije potrjujejo, da se sinhronost v času krize povečuje. Pri tem ima pomembno vlogo širjenje okužb ter kanali, po katerih se te prenašajo. Razlogov za hitro in neovirano prenašanje okužb je več. Po eni strani se zaradi medsebojnega povezovanja, ki ga spremljajo povečana medsebojna trgovina, financiranje mednarodnih finančnih ustanov na mednarodnih trgih, ter investitorjev, ki želijo svoje portfelje razpršiti po vseh regijah sveta, ustvarjajo ugodni pogoji za širjenje negativnih šokov oz. okužb. Po drugi strani so države s širjenjem globalizacije in povezovanjem v skupne politične, pravne in valutne sisteme podvržene enakim pogojem, pod katerimi na trgu delujejo. V magistrski nalogi izhajamo iz korelacijske teorije, ter z njeno pomočjo skušamo opredeliti ter pojasniti vzroke, ki vplivajo na moč povezanosti svetovnih delniških indeksov. V teoretičnem delu poskušamo opredeliti vlogo borze v finančnem sistemu, ter navedemo spremembe na borznih trgih, ki v zadnjem obdobju močno krojijo njihovo delovanje. Nadalje v tem delu opredelimo temeljne dejavnike razvoja delniških trgov, ter predstavimo podatke konkretno proučevanega vzorca. V Sklepnem delu teoretičnega dela smo opredelili pojem okužba, ter pojasnili posledice prenašanja negativnih šokov iz okuženih gospodarstev na zdrava in s tem povezano širjenje kriz med svetovnimi ekonomijami. Hkrati smo navedli kanale prenosa, podrobneje opisali potek prenašanja negativnih signalov, ter predstavili načine merjenja okužb in ukrepe namenjene njihovi preprečitvi. V praktičnem delu merimo stopnjo povezanosti med delniškimi indeksi, pri čemer naša analiza temelji na uporabi Pearsonovega korelacijskega koeficienta. Z njim smo proučevali gibanje moči povezanosti med svetovnimi indeksi na podlagi 1-letnega časovnega okna. Predvsem nas je zanimalo gibanje moči povezanosti med nekaterimi svetovnimi delniškimi indeksi v času, še posebej v obdobju 6 gospodarskih kriz v zadnjih 30 letih. Nadalje smo proučevali ali, in v kakšni meri indikatorji stopnje razvitosti borznega trga vplivajo na moč medsebojne povezanosti delniških indeksov. Posebno pozornost smo namenili primerjavi med razvitimi trgi in trgi v razvoju, pri čemer smo v drugem koraku analizo ponovili na vzorcu držav, ki smo jih razcepili na manjše geografske regije. V sklepnem delu praktičnega dela smo merili stopnjo povezanosti temeljnih dejavnikov razvitosti delniškega trga v odnosu do gospodarske rasti posameznega gospodarstva.
Ključne besede: delniški trgi, teorija okužbe, gospodarska kriza, Pearsonov korelacijski koeficient, razvite države, države v razvoju, sinhronost, rast bruto domačega proizvoda, likvidnost, tržna kapitalizacija, koeficient obračanja, razvitost borznega trga.
Objavljeno v DKUM: 11.08.2016; Ogledov: 1632; Prenosov: 87
Celotno besedilo (4,54 MB)

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali značilnosti držav v razvoju, ki veljajo za eno izmed pomembnejših obravnavanih področij svetovnega ekonomskega prostora. Kljub dejstvu, da so bile pred dobrim desetletjem vse niti dogajanj na svetovnem gospodarskem in finančnem prostoru v rokah razvitih držav zahodnega sveta, so države v razvoju, kljub nezadostni stopnji razvoja njihovega ekonomskega, političnega in sociokulturnega okolja, sledile svoji viziji na poti industrializacije gospodarstva in tako pišejo zanimivo zgodbo o doseganju ekonomskega napredka. V prvem delu magistrskega dela smo opredelili ekonomske razsežnosti globalizacije, ki je s pomočjo tehnološkega napredka in odpravo ekonomskih, logističnih in predvsem miselnih ovir spremenila svet v eno veliko ploskev. Globalizacije, katere glavna vodila so liberalizacija mednarodne trgovine, tehnološki napredek držav in razvoj informacijske tehnologije, je nemogoče opisati z eno samo definicijo, zato smo ta pojem opredelili s pomočjo razlag posameznih avtorjev. V drugem delu magistrskega dela smo se osredotočili na države v razvoju in njihove ekonomske razsežnosti. Podrobneje smo analizirali posamezne države iz skupine NEXT 11 in opredelili značilnosti njihovega makro, poslovnega in investicijskega okolja ter tako dobili konkreten vpogled v značilnosti njihovih gospodarstev. Kljub spoznanju, da omenjene države posedujejo ogromen potencial za doseganje odmevnega gospodarskega napredka, se vsaka izmed njih nahaja na različni stopnji ekonomskega in socialnega razvoja, kar med drugim predstavlja izzive na področju doseganja višje stopnje makroekonomske in sociokulturne stabilnosti. Analizirane države smo med drugim primerjali s skupino držav BRIC in ugotovili, da sta si skupini držav v določenih makrosegmentih podobni bolj, v drugih manj, a kljub temu obe posedujeta neprecenljiv potencial za trajnostni razvoj. Nadalje smo v tretjem delu opredelili najpomembnejše trgovinske partnerje posameznih držav iz skupine NEXT 11 in blagovne skupine, ki se pojavljajo na njihovi izvozni oziroma uvozni strani. Prišli smo do spoznanja, da ZDA in Kitajska, ob kontinentalnih sosedih, za večino držav predstavljata najpomembnejšega partnerja na področju blagovne menjave. Najpomembnejši proizvodi, ki so predmet blagovne menjave, so predvsem elektronska oprema in visokotehnološki proizvodi, viri energije, med katerimi izstopa nafta, in posamezne surovine ter ostale manj kompleksne blagovne skupine. V zadnjem delu smo analizirali gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in državami iz skupine NEXT 11 in ugotovili, da je obseg blagovne menjave Slovenije s posameznimi državami, z izjemo Turčije in Južne Koreje, na nezavidljivem nivoju. To dejstvo naroča slovenski diplomaciji, predvsem pa slovenskim podjetjem, večje osredotočenje na značilnosti posameznih držav iz omenjene skupine.
Ključne besede: Globalizacija, države v razvoju, gospodarska rast, ekonomski razvoj, NEXT 11, BRIC, makro segmenti, poslovno okolje, blagovna menjava, trgovski partner.
Objavljeno v DKUM: 21.08.2015; Ogledov: 1571; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,55 MB)

Opis: The objectives of this Technical Paper are to highlight the contribution that inland and coastal small-scale fisheries can make to poverty alleviation and food security and to make practical suggestions on ways that this contribution can be maximized. This paper is organized into three main sections. The first section discusses the concepts of poverty, vulnerability and food security, and briefly outlines how these concepts have evolved in recent years within the field of fisheries (in line with the rest of the development literature). The second section reviews the actual and potential contribution of small-scale fisheries to poverty alleviation and food security. It illustrates, through use of examples, the role that small-scale fisheries can play in economic growth at the national level and poverty alleviation and rural development at the local level. The third and main section of the document discusses ways of increasing the contribution of small-scale fisheries to poverty alleviation and food security through nine main entry points. First, the paper revisits conventional fisheries policies and legislation and makes suggestions on how those can be made more pro-poor. Next, the paper emphasizes the importance of capacity building and highlights how cross-sectoral interventions can greatly improve the livelihoods of fish-dependent communities. The paper then proposes a series of broad pro-poor or pro-small-scale fisheries principles, before discussing in greater detail three of the main management instruments adopted in fisheries: (i) property right approaches; (ii) co-management; and (iii) protected areas. The next two sub-sections discuss markets and how to make them work for the poor, and the important issue of pro-poor financing systems and subsidies. The paper highlights the complexity of the issues and reflects the current debate on the ambiguous impacts of markets and trade on poverty alleviation. The last sub-section examines the information, research agenda and communication strategies that are needed to complement or support other interventions and to ensure the contribution of small-scale fisheries to poverty alleviation and food security.
Ključne besede: ribištvo, države v razvoju, prehrana ljudi, varnost živil
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1357; Prenosov: 34
Povezava na celotno besedilo

Opis: Zaradi vse večje potrošnje in proizvodnje v svetu narašča tudi količina proizvedenih in nepravilno odloženih odpadkov, zato je predvsem v razvitih državah vedno večji poudarek na gospodarjenju in ravnanju z odpadki. V razvitih državah je tako običajno uveljavljena stroga okoljska zakonodaja, ki ureja ravnanje z nevarnimi odpadki in posledično povišuje stroške odstranjevanja in predelave le-teh, zato se nevarni odpadki pogosto izvažajo v države v razvoju. Ta pojav je v svetu prisoten že desetletja, zato se v državah v razvoju, ki v večini primerov nimajo urejene zakonodaje, ki bi urejala ravnanje s tovrstnimi odpadki, niti ne razpolagajo z ustreznimi kapacitetami za obdelavo nevarnih odpadkov, vse bolj ogroža okolje in zdravje ljudi. Največ nevarnih odpadkov se iz razvitih držav izvozi v afriške države ter v Indijo in Azijo, kjer moramo izpostaviti predvsem Kitajsko. Za rešitev nastale problematike vse obsežnejšega izvoza nevarnih odpadkov v države v razvoju so države oblikovale različne mednarodne konvencije, s pomočjo katerih želijo zajeziti obseg nezakonitega trgovanja s tovrstnimi odpadki. Najpomembnejša med njim je Baselska konvencija, ki šteje danes že preko 180 držav članic. Med razvitimi državami si za ureditev nastale problematike z odpadki veliko prizadeva tudi Evropska unija (EU), ki na področju ravnanja z odpadki uveljavlja zakonodajo, ki ureja področje odpadkov in nevarnih odpadkov v državah članicah EU. Vendar se kljub veljavni zakonodaji veliko nevarnih odpadkov izvaža v države v razvoju nezakonito. Zaradi vse hitreje rastoče elektronske industrije pa postaja vse obsežnejše tudi trgovanje z odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO), ki se iz razvitih držav izvaža v države v razvoju tako z namenom ponovne uporabe in odlaganja kot tudi predelave, saj je bogata s tržno zanimivimi kovinami. OEEO se v države v razvoju pogosto izvozi nezakonito, in ker države običajno ne razpolagajo z ustreznimi kapacitetami za obdelavo OEEO, prinaša uvoz tovrstnih odpadkov škodljive posledice tako za okolje kot zdravje prebivalcev teh držav. Problematika nezakonitega izvoza OEEO v države v razvoju postaja vse bolj pereča, zato so v zadnjem obdobju nekatere razvite države in države v razvoju sprejele dodatne ukrepe, s katerimi želijo zajeziti nezakonito trgovanje z OEEO ter zagotoviti ustrezno ravnanje z OEEO.
Ključne besede: odpadki, nevarni odpadki, izvoz, uvoz, države v razvoju, razvite države, EU, OEEO
Objavljeno v DKUM: 24.09.2013; Ogledov: 2500; Prenosov: 343
Celotno besedilo (3,09 MB)