2.
SLOVENSKE NEPOSREDNE TUJE INVESTICIJE V DRŽAVAH ZAHODNEGA BALKANADamir Čontala, 2012, diplomsko delo
Opis: Neposredne tuje investicije sodijo med najvišje oblike internacionalizacije. Postale so prevladujoča oblika poslovnega tveganja v tujini in se od ostalih oblik mednarodnih tokov kapitala razlikujejo predvsem po tem, da gre za strateško obliko vlaganja, katere značilnost sta dolgoročnost in aktivna vloga investitorja. Najpomembnejši motiv, ki vodi podjetja v investiranje v tujino, je motiv ohranjanja, širjenja in prodora na tuje trge. Podjetja se ob vstopu na tuje trge srečujejo z različnimi ovirami, med katerimi izstopajo predvsem pomanjkanje znanja, informacij, strokovnega kadra in kapitala.
Za državo prejemnico neposredne tuje investicije poleg novega vira kapitala predstavljajo vir novih zaposlitvenih možnosti, sredstvo transformacije nove tehnologije in upravljanja v domače gospodarstvo ter odpiranje novih tržnih in razvojnih možnosti domačim podjetjem. Toda obstajajo tudi možnosti negativnih vplivov neposrednih tujih investicij na državo prejemnico, in sicer tujci prevzemajo v veliki meri že obstoječa uspešna domača podjetja ter v težnji po čim višjem dobičku znižujejo število zaposlenih, pritiskajo na znižanje stroškov dela, menjavajo domače dobavitelje s tujimi in odlivajo dobiček v tujino. Vsekakor je najbolj dobrodošla oblika neposrednih tujih investicij ustanovitev novega podjetja, ki ima za državo prejemnico predvsem pozitivne učinke.
V teoretičnem delu diplomskega dela so prikazane vrste investicij, oblike neposrednih tujih investicij, možnosti financiranja investicij, motivi za neposredne tuje investicije, možni učinki na državo prejemnico neposrednih tujih investicij in odnos politike v državah prejemnicah do neposrednih tujih investicij. Empirični del smo razdelili na dva dela, in sicer v prvem delu prikazujemo razloge in ovire za slovenske neposredne tuje investicije, odnos slovenske politike do izhodnih neposrednih tujih investicij ter vrednosti slovenskih tujih investicij (investicije po državah prejemnicah, investicije po dejavnostih, dobički, izgube itd.). Drugi del empiričnega dela je namenjen slovenskim neposrednim tujim investicijam v državah Zahodnega Balkana. Prikazujemo odnos politike v državah Zahodnega Balkana do neposrednih tujih investicij in sporazume s Slovenijo o slovenskih neposrednih tujih investicijah v državah Zahodnega Balkana, prikazane so vse vhodne neposredne tuje investicije v državah Zahodnega Balkana, slovenski delež v le-teh ter podroben pregled slovenskih neposrednih tujih investicij v vsaki posamezni državi Zahodnega Balkana.
Ključne besede: neposredne tuje investicije, Slovenija, države Zahodnega Balkana, investicijski motivi in spodbude, priliv investicij, dejavnosti, oblike investicij
Objavljeno v DKUM: 26.06.2012; Ogledov: 1747; Prenosov: 190
Celotno besedilo (486,82 KB)
