Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Združene države Amerike imajo danes dobrih tristo milijonov prebivalcev in so, za Kitajsko in Indijo, tretja najbolj naseljena država na svetu. Prebivalstvo ZDA je plod stalnega priseljevanja skozi stoletja, zaradi česar je demografska sestava prebivalstva danes zelo pestra. Po Kolumbovem odkritju kontinenta v 15. stoletju je sledilo množično priseljevanje. V različnih zgodovinskih obdobjih so se na kontinent priseljevale različne etnične skupine prebivalstva, ki so se naselile v zase značilne regije, odraz česar je danes prostorska razporeditev etničnih skupin. Največja etnična skupina so potomci prvih evropskih priseljencev, ki zastopajo belo raso, sledijo jim številčno čedalje večja skupina priseljencev iz Latinske Amerike, črno in azijsko prebivalstvo ter predstavniki ameriških domorodcev. Priseljevanje ljudi je še danes zastopano v veliki meri in tudi rast prebivalstva je v veliki meri pozitivna na račun priseljevanja. Ob prihodu v državo se večina priseljencev naseli v večja mesta, kjer so razmere za življenje lažje kot v ruralnih območjih. ZDA so visoko urbanizirana država, saj več kot osemdeset odstotkov prebivalstva živi v velikih mestih, med njimi so največja New York, Los Angeles in Chicago. Večina severnoameriških mest se nahaja ob obalah, zaradi česar so te najgosteje naseljene, medtem ko je osrednji del, z izjemo večjih mest, le redko poseljen. Mnoga urbana območja so se razvila v tako imenovane megalopolise, med katerimi je največji megalopolis na vzhodnoatlantski obali in zajema metropole New York, Washington, Boston in Filadelfijo. Začetna angleška dominanca je bila osrednjega pomena za razvoj kulture in jezika. Angleščina je danes uradni jezik, čeprav v zadnjih letih, zaradi vse večjega števila latinoameriških priseljencev, vse bolj v ospredje prihaja španski jezik.
Ključne besede: prebivalstvo, poselitev, migracije, črno prebivalstvo, Latinoameriško prebivalstvo, ameriški Indijanci, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 01.02.2018; Ogledov: 6192; Prenosov: 317
Celotno besedilo (4,71 MB)

Opis: V magistrskem delu z naslovom Sodobni pogledi na varstvo otrokovih pravic so predstavljene različne definicije pojmov. To so definicije pojma otrok, otroštvo in otrokove pravice. Te definicije pojmov so med seboj tesno povezane in so se skozi zgodovino tudi ves čas spreminjale. Ugotavljanje definicij teh pojmov, pa je tesno povezano s statusom in položajem otrok skozi zgodovino. Tako je v magistrski nalogi predstavljen tudi položaj otrok v posameznih družbah (v praskupnosti, Antiki, srednjem veku itd.). Da pa lahko razumemo področje otrokovih pravic, so v magistrski nalogi opredeljene definicije pojma otrok, otroštvo ter otrokove pravice, skozi različne poglede, tako slovenskih kot tujih avtorjev, kot tudi skozi zakonodajo. Tako v zgodovini, kot tudi danes, so otroci še vedno žrtve nasilja in otrokove pravice še zmeraj ostajajo odprta in aktualna tema. Otrokom, najšibkejšim družbenim bitjem, pa je seveda namenjeno posebno varstvo in skrb. Otroci imajo danes že status subjekta in ne le več samo objekta pravic. V skladu z njihovo zrelostjo in starostjo, jim pripadajo človekove pravice in temeljne svoboščine, ki so opredeljene v številnih mednarodnih aktih, Ustavi Republike Slovenije ter zakonih. V magistrskem delu so podrobneje predstavljeni tudi nekateri pomembni mednarodni akti.
Ključne besede: Otrok, otroštvo, otrokove pravice, ukrepi države za varovanje koristi otrok, varuh otrokovih pravic, zagovornik.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2017; Ogledov: 1988; Prenosov: 324
Celotno besedilo (636,10 KB)

Opis: Združene države Amerike predstavljajo pomembno velesilo na različnih področjih. V zadnjem obdobju pa postaja vse bolj relevanten problem množičnega zapiranja, ki zadeva tisoče ljudi in uvršča ZDA, skupaj z Rusko federacijo in Kitajsko, med države z največjim številom zapornikov. Eskalacija zaporniške populacije se je začela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja s poostritvijo politik in zakonodaje na področju kazenskega pravosodja. Kazenske politike so postale strožje, posledično pa se je povečalo število inkriminacij, ki so posredno zadevale manjšine; poostrile so se zaporne kazni, povečala so se sredstva organov pregona in razširile policijske operacije. Zapori so se začeli polniti, kar je povzročilo prenatrpanost zavodov in ustvarilo neprimerne življenjske razmere v njih. Kasneje, leta 2008, pa je začelo število zapornikov tako v zveznih kot državnih zavodih upadati. Razlogov za tovrsten pojav je sicer več, med najpomembnejše pa prištevamo spremembe v politiki kaznovanja in posredovanje raznih funkcionarjev, npr. bivšega ameriškega predsednika B. Obame, ki je z uvedbo reform in ustanavljanjem organizacij za pomoč zapornikom bistveno vplival na število zapornikov. Pri tem je treba omeniti tudi visoke stroške preživljanja prestopnikov in vzdrževanja zaporov. Nove politike se osredotočajo na same zapornike z uvajanjem alternativnih oblik kaznovanja, kot so na primer programi zdravljenja odvisnosti, elektronsko nadzorovanje in disciplinski centri. V prvem delu diplomske naloge predstavljam politični sistem ZDA s poudarkom na sodni praksi in zaporniškem sistemu, opredeljujem glavne pojme, povezane z zveznimi in državnimi zapori, ter predstavljam razlike med posameznimi ustanovami.
Ključne besede: zapori, zaporniki, Združene države Amerike, ZDA, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.09.2017; Ogledov: 1321; Prenosov: 112
Celotno besedilo (815,65 KB)

Opis: Finančno premoženje države zajema naložbe države v pravne osebe in terjatve. Pri naložbah države v pravne osebe je ključnega pomena upravljanje državnih podjetij ter drugih pravnih oseb, katerih ustanovitelj je država (javni zavodi, javni gospodarski zavodi, javni skladi, javne agencije in javne ustanove). Predpisi s področja preglednosti finančnih odnosov zahtevajo razkrivanje prevladujočega vpliva države in občin na javna podjetja ter finančnih tokov javnih sredstev. Finančni tokovi javnih sredstev bi namreč lahko bili po evropskih predpisih problematični zaradi možnosti obstoja državne pomoči. Kljub temu da se čedalje več strokovnjakov ukvarja s posameznimi vprašanji s področja finančnega premoženja države, še posebej po vstopu Slovenije v OECD, do sedaj še nihče ni celovito proučil podatkov, ki jih država spremlja na področjih finančnega premoženja države in preglednosti finančnih odnosov. Zato nas zanima, katere vrste podatkov naj bi država spremljala, da bi lahko kakovostno izvajala svoje naloge upravljanja z lastniškimi naložbami v pravne osebe ter s terjatvami do pravnih oseb, poročanja in nadzora. V magistrski nalogi analiziramo obstoječi sistem podatkov in ugotovimo njegove bistvene pomanjkljivosti. Preverimo, ali vrste podatkov, ki jih država spremlja, zadoščajo za upravljanje, nadzor in poročanje države. Nato podamo nov model spremljanja podatkov, s katerim nakažemo možnosti izboljšav v sistemu spremljanja podatkov na področjih finančnega premoženja države in preglednosti finančnih odnosov.
Ključne besede: finančno premoženje države, preglednost finančnih odnosov, podatkovne osnove, model spremljanja podatkov, poročanje
Objavljeno v DKUM: 22.08.2017; Ogledov: 1242; Prenosov: 100
Celotno besedilo (745,88 KB)

Opis: Dokazni postopek kot ena izmed faz kazenskega postopka je njegov pomemben del, saj so predstavljeni dokazi oziroma dokazna sredstva podlaga za kasnejšo odločitev v konkretni kazenski zadevi. Gre za psihološki proces, ki se giblje med določenimi stopnjami verjetnosti ter katerega namen je dognanje resnice. Resnico o obstoju pomembnega dejstva pa lahko pridobimo iz dokaznih sredstev. Namen dokaznega postopka je ugotovitev pravno pomembnih dejstev za zakonito sodbo. V kontinentalnih pravnih redih velja sodnik kot aktivni in pasivni subjekt postopka, kjer priskrbuje dokaze po uradni dolžnosti, medtem ko v anglo-ameriških sistemih te pristojnosti zbiranja dokazov ne poznajo. Preko zagovora in zaslišanja obdolženca, prič, izvedencev in listin pridemo do ugotovitve obstoja dejstev, ki kasneje služijo kot podlaga za odločitev sodišča. Vendar vsak dokaz tudi ni zakonito pridobljen, moramo se zavedati dejstva, da če sodišče želi priti do zakonite odločbe, jo mora pridobiti na podlagi zakonito pridobljenih dokazov. Torej nezakoniti dokazi ne smejo biti podlaga za odločanje o kazenski odgovornosti obdolženca. Ti nezakoniti dokazi so predmet ekskluzije ali izločitve dokaza iz kazenskega postopka, saj sodišče ne sme uporabiti zoper obdolženca neustavno ali nezakonito pridobljenih dokazov. Vendar vsako pravilo pozna določene izjeme, ki jih je razvila predvsem ameriška sodna praksa in jih kontinentalni pravni sistemi ne poznajo. Kadar pa do ekskluzije dokazov ne pride pravočasno, obstaja določena nevarnost psihološke okužbe sodišča z nezakonitimi dokazi in nevarnost odločanja o zadevi na podlagi teh nedovoljenih dokazov. Zato bo v nalogi predstavljen slovenski sistem, kot predstavnik kontinentalne skupine sistemov, in ameriški sistem, na podlagi teh dveh bodo podane razlike med enim in drugim. Čeprav v obeh sistemih prihaja do sodbe, še ne pomeni, da je sam potek postopka, kako je prišlo do te odločitve, enak v obeh sistemih.
Ključne besede: dokazni postopek, ekskluzija dokazov, nezakoniti dokazi, psihološka okužba, doktrina sadežev zastrupljenega drevesa, sodnik, Združene države Amerike, porota, argumentacija sodbe.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1824; Prenosov: 209
Celotno besedilo (1,34 MB)